ZDRAVJE
Sadež, ki poskrbi za srce in zobe
Jabolko velja za enega najbolj zdravih sadežev na svetu; če jih uživamo redno, nižamo slabi holesterol, krepimo jetra in tudi spomin.
Odpri galerijo
Pojejte vsaj eno na dan. FOTO: Asashka/Getty Images
Vsi poznamo pregovor »eno jabolko na dan prežene zdravnika stran«. Še kako drži, kar so dokazale tudi nekatere raziskave, na primer to, da lahko redno uživanje jabolk pomaga nižati previsoko raven slabega holesterola v krvi, posledično pa prispeva k zdravju srca in ožilja.
Regulirajo kislost želodca ter pomagajo pri prebavi, to in visoka vsebnost prehranskih vlaknin pa sta razlog, da blažijo občutek lakote, zato ne čudi, da so sestavni del številnih diet. S srednje velikim jabolkom zaužijemo tri grame vlaknin, kar je več kot 10 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Vsebujejo visok delež pektina, v vodi topne prehranske vlaknine.
Te, kažejo znanstvene študije, preprečujejo bolezni srca in ožilja, pa tudi regulirajo sladkor v krvi. Ženske, ki pojedo najmanj eno jabolko na dan, imajo za 28 odstotkov nižje tveganje nastanka sladkorne bolezni tipa 2.
So izvrsten čistilec organizma, spodbujajo delovanje jeter in ledvic. Vsebujejo tudi flavonoide, ki jim znanstveniki pripisujejo številne blagodejne vplive, predvsem preventivno delovanje na bolezni srca. V jabolkih je vitamin C, ki je nujen za krepak imunski sistem; če nam tega pomembnega vitamina primanjkuje, pozneje okrevamo po virusni okužbi, smo bolj nagnjeni k nastanku podplutb in tudi krvavitvi dlesni.
Vsebujejo še vitamine A, E, B1, B2, B6 in betakaroten pa kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. Bogata so s polifenoli, rastlinskimi snovmi, ki imajo močno antioksidativno delovanje, zlasti je veliko kvercetinov, ki v izolirani in koncentrirani obliki pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka, pravijo strokovnjaki z Nacionalnega portala o hrani in prehrani. Zahvaljujoč visokemu deležu ogljikovih hidratov, zlasti fruktoze in glukoze, bomo z jabolkom telo preskrbeli z energijo, preprečili utrujenost in izgubo koncentracije.
So okusen vir zdravja, dostopna v vseh letnih časih: Slovenija ima ugodno lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. A da bi res zdravje z jabolki le krepili, izberimo ekološko pridelana, saj so sicer lahko obdelana s pesticidi; ekološka lahko pojemo z lupino vred, prav tam pa je največ bioflavonoidov. Uživamo surova, lahko jih skuhamo, predelamo v sok, marmelado, tudi zelo cenjen jabolčni kis. Sok utegne pomagati pri nižanju tveganja nastanka alzheimerjeve bolezni, izboljšuje intelektualne funkcije in tudi spomin.
Vsebuje prav tako železo, ki niža koncentracijo toksičnega materiala v možganskih celicah ter upočasnjuje učinke staranja na delovanje možganov. Tudi zobje imajo koristi od jabolk, saj jih ta hrustljavi sadež čisti in krepi, ščetko za zobe pa vseeno še naprej pridno uporabljajmo. Z žvečenjem jabolk obenem uničujemo škodljive bakterije v ustni votlini ter preprečujemo razvoj kariesa, saj vsebujejo fosfor, kalcij in tudi fluor.
Jemo surova, kuhana, predelana v sok in tudi kis. FOTO: Yelenayemchuk/Getty Images
Regulirajo kislost želodca ter pomagajo pri prebavi, to in visoka vsebnost prehranskih vlaknin pa sta razlog, da blažijo občutek lakote, zato ne čudi, da so sestavni del številnih diet. S srednje velikim jabolkom zaužijemo tri grame vlaknin, kar je več kot 10 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Vsebujejo visok delež pektina, v vodi topne prehranske vlaknine.
Te, kažejo znanstvene študije, preprečujejo bolezni srca in ožilja, pa tudi regulirajo sladkor v krvi. Ženske, ki pojedo najmanj eno jabolko na dan, imajo za 28 odstotkov nižje tveganje nastanka sladkorne bolezni tipa 2.
So izvrsten čistilec organizma, spodbujajo delovanje jeter in ledvic. Vsebujejo tudi flavonoide, ki jim znanstveniki pripisujejo številne blagodejne vplive, predvsem preventivno delovanje na bolezni srca. V jabolkih je vitamin C, ki je nujen za krepak imunski sistem; če nam tega pomembnega vitamina primanjkuje, pozneje okrevamo po virusni okužbi, smo bolj nagnjeni k nastanku podplutb in tudi krvavitvi dlesni.
Vsebujejo še vitamine A, E, B1, B2, B6 in betakaroten pa kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. Bogata so s polifenoli, rastlinskimi snovmi, ki imajo močno antioksidativno delovanje, zlasti je veliko kvercetinov, ki v izolirani in koncentrirani obliki pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka, pravijo strokovnjaki z Nacionalnega portala o hrani in prehrani. Zahvaljujoč visokemu deležu ogljikovih hidratov, zlasti fruktoze in glukoze, bomo z jabolkom telo preskrbeli z energijo, preprečili utrujenost in izgubo koncentracije.
So okusen vir zdravja, dostopna v vseh letnih časih.
So okusen vir zdravja, dostopna v vseh letnih časih: Slovenija ima ugodno lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. A da bi res zdravje z jabolki le krepili, izberimo ekološko pridelana, saj so sicer lahko obdelana s pesticidi; ekološka lahko pojemo z lupino vred, prav tam pa je največ bioflavonoidov. Uživamo surova, lahko jih skuhamo, predelamo v sok, marmelado, tudi zelo cenjen jabolčni kis. Sok utegne pomagati pri nižanju tveganja nastanka alzheimerjeve bolezni, izboljšuje intelektualne funkcije in tudi spomin.
Vsebuje prav tako železo, ki niža koncentracijo toksičnega materiala v možganskih celicah ter upočasnjuje učinke staranja na delovanje možganov. Tudi zobje imajo koristi od jabolk, saj jih ta hrustljavi sadež čisti in krepi, ščetko za zobe pa vseeno še naprej pridno uporabljajmo. Z žvečenjem jabolk obenem uničujemo škodljive bakterije v ustni votlini ter preprečujemo razvoj kariesa, saj vsebujejo fosfor, kalcij in tudi fluor.
