Sadje, ki da energijo in osveži

Sladke in rdeče kroglice si otroci radi zatikajo za uhlje kot uhane, le redki se lahko uprejo tem majhnim sočnim sadežem. A niso le okusne, češnje so prava super hrana: vsebujejo vitamine A, C, K in skupine B, bioflavonoide, elagično kislino, antocianin in melatonin, sestavine, ki pomagajo v boju proti boleznim srca, blažijo bolečine zaradi artritisa, celo glavobol.

Od mineralov so v njih kalij, kalcij, železo, baker, mangan, magnezij, fosfor in cink. ​S svežimi češnjami odganjamo fizično in umsko izčrpanost, brez slabe vesti si jih privoščimo kot prigrizek oziroma malico med službo pa tudi med odmorom med poukom oziroma v času izpitov. Že stari Rimljani so verjeli, da češnja dviguje energijo in osvežuje.

​No, seznam se tu ne konča, nekateri raziskovalci pravijo, da lahko antocianini iz temnih češenj nižajo količino maščobnih oblog na trebuhu ter nivo holesterola (ki vodi v razvoj ateroskleroze ter viša tveganje infarkta in kapi) in sladkorja v krvi. Flavonoidi so naravna protivnetna sredstva, ki blažijo simptome astme in tudi alergije, krepijo kolagen, ki je nujen za zdravje (in videz) kože, kosti, vezivnega tkiva.


Po znanstvenih raziskavah naj bi imel flavonoid kercetin, ki je v češnjah, antikancerogene lastnosti, pomagal naj bi preprečevati bolezni srca. Antocianini blokirajo vnetne encime in blažijo bolečine; raziskava je pokazala, da je 20 češenj prav tako učinkovitih kot aspirin, neka druga študija pa, da češnjev sok (trije decilitri dvakrat na dan) blaži bolečine v mišicah po teku, zaradi česar naj ga pijejo športniki, tudi rekreativni.

Češnje vsebujejo bor, ki v kombinaciji s kalcijem in magnezijem dobro vpliva na zdravje kosti. Bogate so s kalijem in siromašne z natrijem, kar ugodno vpliva na izločanje vode iz organizma. Ker imajo nizek glikemični indeks, jih lahko jedo tudi diabetiki.

​Ne le sadežev, ljudska medicina priporoča tudi peclje, in sicer za čaj, saj spodbujajo izločanje urina in raztapljanje ledvičnih kamnov.