ŠČITINICA
Ščitnica za delovanje potrebuje jod
Čeprav se je mnogi ne zavedamo, je vloga ščitnice izjemno pomembna: življenje brez ščitničnih hormonov ni mogoče.
Odpri galerijo
Povečana ščitnica (desno) je ena od najpogostejših ščitničnih bolezni. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Ščitnica je zelo pomembna žleza metuljaste oblike, ki je odgovorna za številne funkcije v telesu in skrbi, da naš organizem dobro deluje. Leži na spodnjem delu vratu pred sapnikom. Ena od njenih pomembnejših nalog je, da uravnava presnovne procese v telesu in narekuje, koliko kalorij bomo porabili za vse fiziološke, presnovne in fizične procese.
Ščitnica tvori in izloča ščitnične hormone, predvsem tiroksin ali T4 in v manjši meri trijodtironin ali T3. Njeno delovanje uravnava hormon tirotropin ali TSH, ki ga izloča žleza hipofiza. Ob pomanjkanju ščitničnih hormonov se izločanje TSH, ki stimulira tvorbo ščitničnih hormonov, poveča, presežek ščitničnih hormonov pa zavre izločanje TSH iz hipofize. Na ta način je koncentracija ščitničnih hormonov v telesu natančno uravnavana.
Ti so nujno potrebni za rast in razvoj plodu in otroka v njegovem zgodnjem razvoju. Če mu v zgodnjem obdobju teh hormonov primanjkuje, se lahko slabše intelektualno razvija, hudo pomanjkanje pa lahko privede do telesne in duševne manjrazvitosti. Raziskave potrjujejo, da tako pomanjkanje kot presežek ščitničnih hormonov povzročita motnje v delovanju različnih tkiv in organov, na primer srca, možganov, prebavil, dihal, kosti in mišic ali rodil.
Normalno delovanje ščitnice je pomembno za delovanje centralnega živčevja, zaznavanje, počutje, spomin in koncentracijo. Ščitnični hormoni uravnavajo metabolizem kosti in lipidov, vpleteni so v regulacijo telesne temperature, vplivajo na kožo, lase in nohte. Če je ščitnična bolezen neprepoznana in nezdravljena, je lahko tudi usodna.
Zdrava ščitnica potrebuje za svoje delovanje jod, ki je bistven gradnik ščitničnih hormonov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek zaužil okrog 150 mikrogramov joda na dan, nosečnicam in doječim materam ga priporočajo 250 mikrogramov. Če ga v telo vnesemo premalo, se bo ščitnica povečala in to bo vodilo v zmanjšano tvorbo in pomanjkanje ščitničnih hormonov. Ob čezmernem vnosu pa se poveča tveganje za avtoimunsko bolezen ščitnice in motnje njenega delovanja. Zato je zelo pomembno, pravijo zdravniki, da smo pozorni na to, koliko joda vnesemo v telo.
Ker joda v sadju, zelenjavi, mesu in mlečnih izdelkih skoraj ni, je v večini razvitih držav njegov glavni vir jodirana kuhinjska sol. Za ustrezno preskrbo zadostuje vnos 6 g primerno jodirane soli na dan – to je sol, ki vsebuje v enem kilogramu 25 mg kalijevega jodida ali 32 mg kalijevega jodata. Uporabe nejodiranih soli, kot je na primer himalajska, zdravniki ne priporočajo, saj ne zagotavlja zadostnega vnosa joda.
Po drugi strani svarijo, da je tvegano tudi uživanje preparatov, ki vsebujejo veliko joda, kot so tisti iz morskih alg, multivitaminski preparati, jodirana olja ali na primer lugolova raztopina, ki jo zdravniki še posebno odsvetujejo. Vsi ti dodatki lahko zelo poslabšajo bolezen ščitnice ali jo celo povzročijo pri tistih, ki imajo ustrezno genetsko nagnjenost.
Da bi ščitnica delovala pravilno, moramo poskrbeti z ustreznim in raznolikim prehranjevanjem. Hranila, ki prispevajo k pravilnemu delovanje ščitnice in hkrati dobro vplivajo na splošno zdravje, so poleg joda še železo, magnezij, selen, cink, vitamin A, vitamin B12 in maščobne kisline omega 3.
Ob sumu na težave s ščitnico obiščite zdravnika, ta bo z gotovostjo postavil diagnozo in začel zdravljenje.
Ščitnica tvori in izloča ščitnične hormone, predvsem tiroksin ali T4 in v manjši meri trijodtironin ali T3. Njeno delovanje uravnava hormon tirotropin ali TSH, ki ga izloča žleza hipofiza. Ob pomanjkanju ščitničnih hormonov se izločanje TSH, ki stimulira tvorbo ščitničnih hormonov, poveča, presežek ščitničnih hormonov pa zavre izločanje TSH iz hipofize. Na ta način je koncentracija ščitničnih hormonov v telesu natančno uravnavana.
Ti so nujno potrebni za rast in razvoj plodu in otroka v njegovem zgodnjem razvoju. Če mu v zgodnjem obdobju teh hormonov primanjkuje, se lahko slabše intelektualno razvija, hudo pomanjkanje pa lahko privede do telesne in duševne manjrazvitosti. Raziskave potrjujejo, da tako pomanjkanje kot presežek ščitničnih hormonov povzročita motnje v delovanju različnih tkiv in organov, na primer srca, možganov, prebavil, dihal, kosti in mišic ali rodil.
Povečana ščitnica (desno) je ena od najpogostejših ščitničnih bolezni. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Normalno delovanje ščitnice je pomembno za delovanje centralnega živčevja, zaznavanje, počutje, spomin in koncentracijo. Ščitnični hormoni uravnavajo metabolizem kosti in lipidov, vpleteni so v regulacijo telesne temperature, vplivajo na kožo, lase in nohte. Če je ščitnična bolezen neprepoznana in nezdravljena, je lahko tudi usodna.
Zdrava ščitnica potrebuje za svoje delovanje jod, ki je bistven gradnik ščitničnih hormonov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek zaužil okrog 150 mikrogramov joda na dan, nosečnicam in doječim materam ga priporočajo 250 mikrogramov. Če ga v telo vnesemo premalo, se bo ščitnica povečala in to bo vodilo v zmanjšano tvorbo in pomanjkanje ščitničnih hormonov. Ob čezmernem vnosu pa se poveča tveganje za avtoimunsko bolezen ščitnice in motnje njenega delovanja. Zato je zelo pomembno, pravijo zdravniki, da smo pozorni na to, koliko joda vnesemo v telo.
Ščitnične bolezniZelo pogoste so tako v Sloveniji kot v svetu. V s Slovenijo primerljivih državah ima skoraj 20 odstotkov prebivalcev avtoimunsko bolezen ščitnice. Po podatkih ambulante za bolezni ščitnice UKC Ljubljana, ki pokriva območje približno polovice Slovenije, vsako leto obravnavajo 5000–6000 novih bolnikov s sumom na bolezen ščitnice. Pri približno 40 odstotkih potrdijo hashimotov tiroiditis, ki je najpogostejša bolezen ščitnice. Redkejša je bazedovka, pri nas ugotovijo približno 350 novih primerov na milijon prebivalcev na leto.
Ker joda v sadju, zelenjavi, mesu in mlečnih izdelkih skoraj ni, je v večini razvitih držav njegov glavni vir jodirana kuhinjska sol. Za ustrezno preskrbo zadostuje vnos 6 g primerno jodirane soli na dan – to je sol, ki vsebuje v enem kilogramu 25 mg kalijevega jodida ali 32 mg kalijevega jodata. Uporabe nejodiranih soli, kot je na primer himalajska, zdravniki ne priporočajo, saj ne zagotavlja zadostnega vnosa joda.
Po drugi strani svarijo, da je tvegano tudi uživanje preparatov, ki vsebujejo veliko joda, kot so tisti iz morskih alg, multivitaminski preparati, jodirana olja ali na primer lugolova raztopina, ki jo zdravniki še posebno odsvetujejo. Vsi ti dodatki lahko zelo poslabšajo bolezen ščitnice ali jo celo povzročijo pri tistih, ki imajo ustrezno genetsko nagnjenost.
Če je ščitnična bolezen neprepoznana in nezdravljena, je lahko tudi usodna.
Da bi ščitnica delovala pravilno, moramo poskrbeti z ustreznim in raznolikim prehranjevanjem. Hranila, ki prispevajo k pravilnemu delovanje ščitnice in hkrati dobro vplivajo na splošno zdravje, so poleg joda še železo, magnezij, selen, cink, vitamin A, vitamin B12 in maščobne kisline omega 3.
