Se tudi vam to dogaja ponoči? Takšne zdravstvene težave ima kar 150 tisoč Slovencev

Motnje dihanja v spanju so vse bolj pereč javnozdravstveni problem, saj ocene kažejo, da pestijo kar okoli 150.000 Slovencev. Na Kliniki Golnik, kjer se z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju ukvarjajo že več kot 20 let, so zato minuli konec tedna pripravili 2. simpozij o spalni apneji.

Bolezen je tesno povezana tudi s prekomerno telesno težo, ki jo ima kar 70 odstotkov obolelih. »Ker smo v zadnjih letih priča naraščanju debelosti, je tudi bolnikov s to boleznijo vse več,« je pojasnila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Kristina Ziherl.

Škodljive posledice za zdravje

Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, imajo lahko zaradi pomanjkanja kisika in preostalih reakcij organizma škodljive posledice za zdravje.

Nevarne postanejo, kadar tako poslabšajo kakovost spanja, da smo neprespani, se težko zberemo, imamo slabši spomin ali težave s čustvovanjem. Lahko vodijo tudi v kronične zaplete, kot so na primer srčno-žilna obolenja in sladkorna bolezen. Vse več je dokazov, da motnje dihanja v spanju vodijo tudi v demenco in povečujejo tveganje za pojav raka.

Motnje dihanja v spanju so pogosto povezane s smrčanjem, vendar smrčanje samo po sebi ne vpliva pomembno na kakovost spanca. Se je pa treba v primeru smrčanja obrniti na osebnega zdravnika, če opazimo slabšo kakovost spanca, nemiren spanec in zbujanje, hlastajoč za zrakom. Še posebno pozorni morajo biti tisti, ki že imajo srčno-žilna obolenja, kot so srčno popuščanje ali motnje srčnega ritma.

Zapora žrela med spanjem

Pri obstruktivni spalni apneji nastaja ponavljajoča se zapora žrela med spanjem. Zato bolnike s hujšo motnjo dihanja v spanju zdravijo z aparatom, ki zrak iz prostora pod določenim tlakom vpihuje v dihalne poti in na tak način drži žrelo odprto. Kot je pojasnila Ziherlova, je to najbolj učinkovita terapija in jo najpogosteje uporabljajo.

Se pa pri zdravljenju počasi uveljavlja tudi terapija s stimulatorji hipoglosnega živca, ki oživčuje jezik, saj k zapori žrela največ doprinese jezik, ki zdrsne proti zadnji steni žrela. »Seveda niso vsi bolniki primerni kandidati za tovrstno terapijo in zaenkrat te terapije v Sloveniji tudi še nimamo. Zelo verjetno pa jo bomo v prihodnosti bolnikom lahko omogočili,« je povedala Ziherlova.

Pomanjkanje kakovostnega spanca pomeni tveganje za pridobivanje teže

Z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju se na Kliniki Golnik ukvarjajo že več kot dve desetletji in imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji. V zadnjih letih tako bolniki kot zdravniki bolje prepoznavajo težave, ki so lahko posledica motenj dihanja med spanjem. Tako je napotitev na diagnostiko in zdravljenja iz leta v leto več.

Na simpoziju, ki je potekal v petek in soboto, so posebno pozornost namenili multidisciplinarni obravnavi debelosti kot pomembnemu dejavniku tveganja za razvoj motenj dihanja v spanju. Ta povezava ni enosmerna. Vse več je namreč dokazov, da lahko prekratek ali nekakovosten spanec pomeni tveganje za pridobivanje telesne teže, in sicer prek spremenjenega izločanja hormonov, ki vplivajo na občutek sitosti in apetit.