Sedem bolečih let do diagnoze

Za hidradenitis suppurativa (HS) so značilni boleče vnetne zatrdline, ognojki, podkožne povezave med njimi in brazgotine. Bolezen se najpogosteje pojavlja v pregibih – pazduhe, dimlje, ob zadnjiku, na spolovilu in pod dojkama, pojasnjuje Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., spec. derm. z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Spremembe so zelo neprijetne in boleče, kar pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov.

»Bolezen se lahko razvije pri kateri koli starosti, vendar je začetek najpogostejši pri mladih odraslih. Prizadene približno odstotek populacije, od teh imajo približno štirje odstotki najhujšo, razširjeno obliko bolezni. Oboli trikrat več žensk kot moških. Vzrok ni popolnoma znan, a ključna je zapora dlačnega mešička in vnetna reakcija ob njem. Najnovejše ugotovitve kažejo, da gre hkrati za motnje v delovanju imunskega sistema.«

Če ste v zadnjih šestih mesecih opazili najmanj dve vnetni žarišči (vozel, ognojek, vnetna bulica) na najmanj enem od naslednjih predelov kože: pazduha, dimlje, spolovilo, koža ob spolovilu, pod dojkama, drugi deli (ob zadnjiku, vrat, trebuh), obstaja velika verjetnost, da imate HS, pravi zdravnica. »V tem primeru vsekakor svetujemo pregled pri osebnem zdravniku. Blažje oblike običajno zdravijo družinski zdravniki, kadar pa diagnoza ni jasna, ali gre za hujšo obliko bolezni, je prav, da bolnika pregleda in vodi dermatolog.«
 

Od antibiotika do kirurga

Za HS, ki je kronična bolezen, so značilna poslabšanja in izboljšanja. Pri zgodnjih oblikah pomaga lokalni antibiotik, napredovale oblike pa zdravijo s sistemskimi zdravili, zlasti antibiotiki ali derivati vitamina A. »Če sistemska terapija ni uspešna, pride pri zmerni do težki obliki bolezni v poštev zdravljenje z biološkim zdravilom, ki poteka pod nadzorom dermatologa.«


Pri obsežnih spremembah in brazgotinah je včasih potrebno še kirurško zdravljenje. Bolnikom svetujejo prilagoditev življenjskega sloga – znižanje telesne teže, opustitev kajenja, nošenje ohlapnih oblačil, ki ne povzročajo drgnjenja, uporabo antiseptičnih mil. Med dejavniki tveganja so namreč tako tisti, na katere ne moremo vplivati, kot taki, na katere lahko.

Pot do diagnoze v povprečju traja kar sedem let. »Bolniki pogosto obiščejo številne specialiste, preden pridejo do ustreznega zdravljenja. Kožne spremembe spremljajo bolečine, neprijeten vonj, izcedek, kar ima velik vpliv na kakovost življenja in lahko vodi v nastanek depresije, verjetnost za to je približno dvakrat večja kot pri zdravih. Bolniki so zaradi bolezni pogosto odsotni z dela ali so težko zaposljivi. Ker bolezen v prvi vrsti prizadene mlade odrasle, vpliva tako na izbiro poklica in šolanje kot na partnersko in družinsko življenje.«


Želimo si, poudarja zdravnica, da bi diagnozo postavili čim prej, saj pravočasno zdravljenje prepreči napredovanje bolezni in zmanjša možnost za nastanek nepovratnih sprememb.