Sedem trikov za boljši spanec
Ne samo večernih, kajti tudi tisto, kar počnemo čez dan, vpliva na nočni počitek.
Brez prigrizkov v postelji
Grizljanje keksov, čipsa, pa tudi banan in jabolk pred spanjem je slaba ideja. »Hrana v spalnici, še zlasti v postelji, nima kaj iskati, saj ogroža spanec.
Če med rjuhami jemo, možgani postelje ne bodo več povezovali le s počitkom,« opozarja strokovnjak za motnje spanja Robert I. Danoff.
In pojasnjuje naprej: »Zaradi slane hrane bomo žejni, ker bomo pili več vode, bomo morali ponoči na stranišče, sadje obteži želodec in tako moti spanec, nanj slabo vplivajo tudi s kofeinom bogata živila. Hrana tik pred spanjem nikakor ni dobra ideja. Tudi zato ne, ker dokazano spodbuja kopičenje kilogramov.«
»Uspavanka« za odrasle
Čeprav so bili morda starši povsem brez posluha, so nas njihove uspavanke v otroštvu zazibale v sen. Prav tako si z uspavankami lahko pomagamo v odrasli dobi.
Na inštitutu Mindlab International so namreč dokazali, da lahko nekatere melodije znatno pripomorejo k sproščanju in s tem k boljšemu spancu.
Strokovnjaki iz Hongkonga so prav tako ugotovili, da so posamezniki, ki so vsak dan od pol do tri četrt ure pred spanjem poslušali določeno zvrst glasbe (z ritmom od 60 do 80 udarcev na minuto), hitreje zaspali, spali bolj trdno in se zjutraj zbujali bolj spočiti kot sodelujoči, ki niso poslušali »uspavank«.
Najboljši položaj
Kdo še ni nikoli opazoval psa, kako se pripravlja k počitku? Najprej nekaj časa kroži, se uleže, se udobno namesti, šele nato na površino položi glavo in zadrema. Išče torej zanj najbolj naraven položaj za spanje.
»Obstaja veliko položajev, v katerih je mogoče spati,« pravi Param Dedhia, strokovnjak za medicino spanja iz Arizone.
»Najbolje je spati na hrbtu ali boku, saj je hrbtenica tedaj v najbolj naravnem položaju, v katerem se sprostita mišično-skeletni sistem in tudi živčevje, kar pomeni, da se človek ponoči manj obrača, prav tako bodo manj verjetne bolečine v vratu in hrbtenici, vse to pa nedvomno vpliva na kakovost počitka.«
Magnezij
Pomanjkanje magnezija v telesu je pogosto povezano s slabšim spancem. Tega minerala naj bi dnevno zaužili od 360 do 420 miligramov, odvisno od spola in starosti.
Največ ga je v zeleni zelenjavi.
Obratna psihologija
Saj vemo, kako gre: bolj ko se trudimo zaspati, bolj smo budni. Zato ukanimo možgane z uporabo obratne psihologije. »Trudimo se ostati budni,« svetuje Sujay Kansagra, direktor oddelka za medicino spanja na univerzi Duke, in pojasnjuje, da je ta tehnika behavioralne terapije pogosto uspešna pri posameznikih, ki zvečer težko zaspijo zaradi stresa in napetosti, oboje pa se z vsako uro budnosti le še povečuje.
Čepki za ušesa in spalna maska
Spremeniti spalnico v oazo miru ni težko. Potrebujemo le prave pripomočke: tišino si lahko ustvarimo s čepki za ušesa, svetlobo iz okolja pa premagamo s spalno masko.
In še nekaj: pred spanjem se izogibajmo zrenju v zaslone, ki oddajajo modro svetlobo, zaradi katere v telesu nastaja manj hormona spanja melatonina, kar vodi v rahlejši in manj kakovosten spanec.
Zapisovanje misli
Nemalokrat se, ko zvečer ležemo k počitku, misli prebudijo in kot puščice švigajo skozi opravke, ki nas čakajo naslednji dan, skozi skrbi, ki nas pestijo, skozi obveznosti, ki nam jih ni uspelo opraviti ...
In odpihnejo vse upe, da bi hitro zaspali. Sujay Kansagra v tem primeru svetuje, da v roke vzamemo svinčnik in na papir zapišemo vse, kar se nam podi po mislih. Ta pristop se najbolj obnese pri posameznikih, ki jim takšne in podobne skrbi ne dajo spati, jih je strah, da bodo na kaj pozabili, in se zato pretirano obremenjujejo.
Zapisovanje misli ima več učinkov: ko bodo na papirju, se z njimi ne obremenjujemo več, saj gotovo ne bomo pozabili ničesar, kar nas čaka. Obenem gre za nekakšno čiščenje misli, po katerem bomo lažje zaspali.
