GRŠKO SENO

Semena ostrega okusa in močne arome

Grenčino grškega sena nekoliko ublažimo, če jih prepražimo v ponvi; zdrobljena ali mleta uporabljamo predvsem kot začimbo, najdemo jih v začimbni mešanici kari.
Fotografija: Uporabljamo jih kot začimbo ali v domačem zdravilstvu. FOTO: Madeleine_steinbach/Getty Images
Odpri galerijo
Uporabljamo jih kot začimbo ali v domačem zdravilstvu. FOTO: Madeleine_steinbach/Getty Images

Grško seno je pri nas malo znana začimba, čeprav rastlina, ki spada med metuljnice, uspeva tudi v našem podnebju, predvsem na Krasu. Morda jo kdo pozna tudi pod imeni sabljasti triplat, smiljka in piskavica, prepoznamo pa jo po gostem zelenju in belih cvetovih, iz katerih se razvijejo stroki.

Kalčki so okusni in zdravi. FOTO: Madeleine_steinbach/Getty Images
Kalčki so okusni in zdravi. FOTO: Madeleine_steinbach/Getty Images
Ti v sebi skrivajo majhna svetlo rjava semena, ki so jih že od nekdaj uporabljali predvsem v zdravilne namene, o čemer je pisal že Hipokrat. Rastlina izvira iz Azije oziroma Srednjega in Bližnjega vzhoda ter jugovzhodne Evrope, kjer jo še danes najpogosteje uporabljajo.

Kot začimba se uporabljajo semena, ki imajo svojstven, nekoliko grenak okus. Če jih pred uporabo skuhamo ali prepražimo, bo grenčina nekoliko manjša, vendar pazimo, da čas praženja ne bo predolg, saj bo učinek ravno nasproten. Semena lahko kupimo cela ali zmleta in uporabljamo kot samostojno začimbo, sicer pa je grško seno ena od osnovnih sestavin začimbne mešanice kari, dodajajo pa jo tudi k začimbnim pastam.

Da bi popestrili vsakdanje jedi, jih začinimo z grškim senom, poskusimo na primer z jedmi iz krompirja, leče in drugih stročnic, dobro se poda tudi v zelenjavne in riževe jedi. Mleta semena zamešamo v jogurt ali dodamo zelenjavnemu smutiju.

Grško seno je rastlina iz družine metuljnic, gojimo ga lahko tudi pri nas. FOTO: Subas Chandra Mahato/Getty Images
Grško seno je rastlina iz družine metuljnic, gojimo ga lahko tudi pri nas. FOTO: Subas Chandra Mahato/Getty Images
Semena lahko tudi kalimo, kalčke pa uporabimo kot druge, na primer alfa alfa: dodajamo jih k solatam, sendvičem in drugim jedem, brez težav pa jih pripravimo doma. Semena najprej namočimo za približno deset ur, nato jih stresemo v kalilnik. Kalimo jih na sobni temperaturi, pri čemer jih dvakrat ali trikrat na dan speremo in zalijemo s svežo vodo.

Ko vzkalijo, počakamo še od tri do pet dni, potem so najbolj okusni. Starejši pa postanejo grenki. Če nam jih ne uspe pojesti, jih spravimo v zaprto posodo, v hladilniku jih lahko hranimo še tri dni.

Sicer niso užitna le semena, v kuhinji s pridom uporabljamo tudi sveže ali posušene liste, prve kot zelenjavo, druge kot zelišče.

Kot preostale pri nas bolj znane stročnice je tudi grško seno bogat vir beljakovin, zato je dobrodošel v prehrani ljudi, ki ne uživajo mesa in drugih živil mesnega izvora. Bogato je tudi z minerali in vitamini in zato dobrodošlo v vsakdanji prehrani. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije