Simptomi menopavze so lahko resna obolenja
Obdobje pred menopavzo in po njej pri ženskah povzroči številne spremembe, od vsake posameznice pa je odvisno, kako bo preživela to življenjsko obdobje. Menopavza oziroma zadnja menstruacija v življenju, ki jo ugotavljamo za nazaj, ko preteče eno leto od nje, se zgodi pri enih prej, pri drugih kasneje. Srednja starost ob menopavzi, pri kateri je polovica žensk že v menopavzi, polovica pa še ne, je 51,4 leta.
V vsakem primeru se je v tem obdobju nujno treba še bolj kot sicer posvetiti skrbi za zdravje. Z izr. prof. dr. Bojano Pinter, specialistko ginekologije in porodništva iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana, smo se pogovarjali o tem, na katere simptome bi morala biti pozorna vsaka ženska in katere zdravstvene preiskave bi morala opraviti v obdobju pred menopavzo in po njej.
Nujni redni pregledi
»Ne glede na to, ali ima težave zaradi menopavze ali ne, bi morala vsaka ženska hoditi na redne ginekološke preglede za odvzem brisa materničnega vratu na tri leta tudi po menopavzi, vse do 65. leta starosti. Če se pojavijo menopavzne težave, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, motnje spanja, motnje razpoloženja in druge, pa je dobro, da se ženska naroči na dodaten pregled k svojemu izbranemu ginekologu,« opozarja.
Brez odlašanja moramo takoj na pregled, če po izostanku menstruacije po menopavzi spet zakrvavimo, tudi če je krvavitev šibka, samo kot krvav izcedek iz nožnice. Krvavitev v pomenopavzi je namreč lahko znak resnejših obolenj, za katera je seveda bolje, da jih čim prej odkrijejo in zdravijo. V letih po menopavzi se zaradi pomanjkanja hormonov lahko pojavijo težave na sečilih in zunanjem spolovilu, zaradi katerih je dobro obiskati ginekologa.
Premnoge ženske so prepričane, da je treba v obdobju menopavze pač trpeti, poleg tega pa tudi mnogi osebni zdravniki zdravstvene težave, o katerih jim povedo, pripišejo menopavzi. Kako torej vemo, da smo utrujene, brez energije, zadihane ali imamo druge težave zaradi menopavze in ne na primer, zaradi katere od bolezni srca in ožilja?
Dr. Pinterjeva tudi pri teh znakih svari pred opustitvijo skrbi za zdravje. »Kot znak popuščanja delovanja jajčnikov imajo lahko ženske v zadnjih letih pred menopavzo močne mesečne krvavitve, ki tako izčrpajo njihov organizem, da pride do slabokrvnosti.
Po menopavzi zaradi spremenjenega hormonskega stanja izgubimo zaščito pred srčno-žilnimi boleznimi.
Tako močne krvavitve kot posledično slabokrvnost je treba takoj zdraviti, saj je slabokrvnost nevarna in lahko vodi v resna bolezenska stanja, npr. utrujenost ali čezmerno obremenitev srca. Na voljo imamo številne metode zdravljenja in nobenega razloga ni, da bi bila ženska slabokrvna zaradi močnih menstruacij. Ob naštetih znakih je treba opraviti laboratorijske preiskave krvi in narediti ginekološki ultrazvok. Vzrok težav v tem obdobju je lahko tudi nepravilno delovanje ščitnice, zato po potrebi pregledamo hormone ščitnice,« je povedala.
Preprečevanje obolenj
Poleg rednih obiskov pri ginekologu dr. Pinterjeva ženskam svetuje, naj izkoristijo vse možnosti brezplačnih preventivnih pregledov, od presejalnih programov za odkrivanje raka dojk (Dora), raka materničnega vratu (Zora) in raka debelega črevesa in danke (Svit) do preventivnega programa referenčnih ambulant za odkrivanje nenalezljivih kroničnih bolezni in preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Slednje je za ženske prav tako pomembno, kot so presejalni programi za odkrivanje raka, saj po menopavzi zaradi spremenjenega hormonskega stanja izgubimo zaščito pred temi boleznimi, ki so sicer glavni vzrok za obolevanje in smrt pri pomenopavznih ženskah.
Ko nastopi menopavza, si poskušajo mnoge ženske pomagati z različnimi prehranskimi dopolnili. Teh je na voljo toliko, da je tako rekoč nemogoče vedeti, kateri so res nujni in tudi delujejo, katere pa lahko mirne vesti izpustimo.
Krvavitev v pomenopavzi je lahko znak resnejših obolenj.
Dr. Bojana Pinter v primeru zdravstvenih težav svetuje pregled pri zdravniku, zagotovo pa lahko priporoči jemanje D-vitamina, in to najmanj 1000 enot na dan za zdravje kosti in imunskega sistema, prav tako so priporočljivi pripravki, ki vsebujejo kalcij, magnezij, baldrijan in hmelj, saj umirjajo živčni sistem.
