Sindrom karpalnega kanala: krivi vedno isti gibi
Pekoč občutek, mravljinčenje ali srbenje, odrevenelost v dlani in palcu ali kazalcu in srednjem prstu, neprijeten občutek v roki in težave z držanjem in pri oprijemu predmetov, predvsem slaboten palec in mravljinčenje, ki se dviguje v roko – vse to so znaki, ki kažejo na sindrom karpalnega kanala. Zdravniki pravijo, da boste morda najprej opazili, da vaši prsti iznenada zaspijo in ponoči celo otrpnejo.
Običajno se to zgodi zaradi pozicije naše roke, ni namreč nepomembno, kako jo držimo med spanjem. Zjutraj se lahko zbudimo z odrevenelostjo in mravljinčenjem v rokah, ki sega vse do ramen. Skozi dan se lahko simptomi še dodatno slabšajo, zlasti takrat, ko kaj držimo z upognjenim zapestjem, na primer med vožnjo ali branjem knjige.
Sindrom zapestnega prehoda oziroma karpalnega kanala je bil že pred dobrim desetletjem v Evropi najpogosteje prijavljeno poklicno obolenje. Tudi v Sloveniji je pogosta zdravstvena težava; ocenjuje se, da jo ima približno 60.000 Slovencev.
Simptomi, ki kažejo na sindrom zapestnega kanala, so tudi bolečina v dlaneh, zapestjih, roki ali ramenu, ki se še poslabšajo, ko se gibamo. Ob tem lahko hrbtišče roke ali zapestje tudi zateka, pojavijo se šibkost v dlaneh, zapestjih ali ramenih.
Ko se sindrom zapestnega oziroma karpalnega kanala poslabša, bomo morda imeli bolj šibek oprijem oziroma manj moči oprijema, ker se mišice v roki skrčijo. Imeli bomo tudi večjo in stalno bolečino, pojavijo se lahko tudi mišični krči. Osrednji živec v roki ne more delovati tako, kot bi moral, in kot pravijo zdravniki, ukleščenost živca vodi do počasnejših živčnih impulzov, manj občutka v prstih ter manj moči in koordinacije, zlasti zmožnosti uporabe palca za ščipanje.
Tveganje večje pri ženskah
Vzroki za boleče zapestje so največkrat v ponavljajočih se obremenitvah, ki jih opravljamo čez dan in so največkrat povezane z našim delom. Te poškodbe po večini nastanejo kot posledica večurnega dela na računalniški tipkovnici, pa tudi pri delu v proizvodnji na tekočem traku, ko ponavljamo ene in iste gibe.
Zdravniki svetujejo, da je njihovo pomoč zaradi tovrstnih težav treba poiskati v primerih, ko je bolečina v zapestju huda in je roka otrdela, ko je obseg gibov omejen, ko opazimo izgubljanje mišične moči, zlasti blizu palca, in ko je roka odrevenela ali mravljinčasta. Pa tudi če vse to ovira naše vsakodnevne dejavnosti in spanec. Brez zdravljenja lahko hitro nastane trajna poškodba živcev in mišic.
Po nekaterih dognanjih naj bi bilo tveganje za razvoj poškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev večja pri ženskah. Deloma zato, ker lahko naravna hormonska nihanja med menstruacijo, nosečnostjo in menopavzo povzročijo zatekanje tkiv in s tem poslabšajo tveganje za stiskanje živca in poškodbo.
Dejavniki tveganja za sindrom karpalnega kanala so večji, če ste utrpeli zlom ali izpah zapestja.
Dejavniki tveganja za sindrom karpalnega kanala so večji, če ste utrpeli zlom ali izpah zapestja. Prav tako, če opravljate delo, pri katerem vedno znova izvajate iste gibe z roko ali zapestjem; to so na primer delavec na tekočem traku, pletilec, pek, blagajnik, frizer ali glasbenik. Večje tveganje za težave z zapestji povzročajo tudi stanja, ki poškodujejo živce. Tako nekatere kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, povečajo tveganje za poškodbe živcev, vključno s poškodbo srednjega živca roke.
