RAJ DOMA
Sir in salamo lahko tudi doma režemo na tanko
Salamoreznica ni obvezen kuhinjski pripomoček, a utegne precej olajšati pripravo obrokov; dobro se obnese pri kruhu in zelenjavi.
Odpri galerijo
Rezalnik živil oziroma salamoreznica je eden od tistih kuhinjskih pripomočkov, ki niso prav nujni v vsakem gospodinjstvu, a kdor se ga navadi uporabljati, pravi, da postane nepogrešljiv. Pred nakupom, povejmo, da investicija, če gre za kakovosten izdelek, ni prav majhna, je pametno res dobro pretehtati, ali in koliko jo bomo uporabljali. Praktično je, da ji najdemo stalen prostor na pultu, saj izkušnje kažejo, da aparate, ki jih stalno pospravljamo v omaro, manj uporabljamo kot tiste, ki so vedno pri roki. Potem moramo vedeti, da jo je treba očistiti po vsaki uporabi, in vedno se vprašamo, ali se jo splača umazati za nekaj rezin salame ali sira. Čiščenje namreč ni prav preprosto.
V številnih družinah se bo gotovo vrtela več, zlasti če so člani ljubitelji sira in suhomesnih izdelkov. Seveda lahko režemo tudi kruh in celo zelenjavo, na primer krompir za pripravo čipsa, tanke rezine čebule, paradižnik in zelje.
Praviloma s salamoreznico mesnine, zlasti pršut, narežemo bolj tanko in enakomerno kot z nožem. Res pa je, da tudi za strojno rezanje potrebujemo nekaj občutka in spretnosti. Zlasti za rezanje pršuta pa nekateri prisegajo, da ga ni čez dober nož in natančno roko.
Vsem tem zagatam se je mogoče izogniti z nakupom že narezanih delikatesnih izdelkov, ki so tudi obstojni, če so pakirani vakuumsko. Vendar je v tem primeru cena za kilogram občutno višja, kot če kupimo salame ali sir v kosu. S tega vidika se investicija v salamoreznico dolgoročno utegne obrestovati.
Če smo pretehtali v prid salamoreznice, nas čaka nakup. Pri tem nikar hiteti in kupiti cenovno najugodnejšega izdelka, zlasti če bo aparat pogosto v uporabi. Na trgu je veliko različnih modelov, najcenejše, plastične, dobimo že za nekaj deset evrov, izkušeni pa pravijo, da se prava kakovost začne šele pri 300 evrih. To so električni aparati, ki delujejo na dva načina. Nož se vrti na določeni hitrosti, ki jo sami reguliramo, pri preprostih modelih sami potiskamo živilo prek noža, bolj kompleksni modeli pa omogočajo nastavitev za avtomatsko rezanje. Podobno kot lahko vidimo v trgovinah, kjer imajo profesionalne naprave, ki same opravijo skoraj vse delo. Lahko si omislimo tudi lepo izdelano ročno leseno salamoreznico, ki je lahko, poleg tega da je uporabna, v okras kuhinje in lepo darilo.
V številnih družinah se bo gotovo vrtela več, zlasti če so člani ljubitelji sira in suhomesnih izdelkov. Seveda lahko režemo tudi kruh in celo zelenjavo, na primer krompir za pripravo čipsa, tanke rezine čebule, paradižnik in zelje.
Praviloma s salamoreznico mesnine, zlasti pršut, narežemo bolj tanko in enakomerno kot z nožem. Res pa je, da tudi za strojno rezanje potrebujemo nekaj občutka in spretnosti. Zlasti za rezanje pršuta pa nekateri prisegajo, da ga ni čez dober nož in natančno roko.
Vsem tem zagatam se je mogoče izogniti z nakupom že narezanih delikatesnih izdelkov, ki so tudi obstojni, če so pakirani vakuumsko. Vendar je v tem primeru cena za kilogram občutno višja, kot če kupimo salame ali sir v kosu. S tega vidika se investicija v salamoreznico dolgoročno utegne obrestovati.
Če smo pretehtali v prid salamoreznice, nas čaka nakup. Pri tem nikar hiteti in kupiti cenovno najugodnejšega izdelka, zlasti če bo aparat pogosto v uporabi. Na trgu je veliko različnih modelov, najcenejše, plastične, dobimo že za nekaj deset evrov, izkušeni pa pravijo, da se prava kakovost začne šele pri 300 evrih. To so električni aparati, ki delujejo na dva načina. Nož se vrti na določeni hitrosti, ki jo sami reguliramo, pri preprostih modelih sami potiskamo živilo prek noža, bolj kompleksni modeli pa omogočajo nastavitev za avtomatsko rezanje. Podobno kot lahko vidimo v trgovinah, kjer imajo profesionalne naprave, ki same opravijo skoraj vse delo. Lahko si omislimo tudi lepo izdelano ročno leseno salamoreznico, ki je lahko, poleg tega da je uporabna, v okras kuhinje in lepo darilo.