Skrb vzbujajoči podatki glede sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti. To glukozi, ki jo dobimo iz hrane, oteži prehod v celice, zato je povečana njena koncentracija v krvi. Sladkorna bolezen je čedalje pogostejša, kar 65 odstotkov ljudi ima več kot eno kronično bolezen, med katerimi je najpogostejši ravno diabetes, v zadnjem času je največ obolelih starejših od 65 let.
»Poznamo več tipov sladkorne bolezni, to so tip 1, tip 2, sladkorna bolezen v nosečnosti in druge,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Bolezen lahko uspešno nadzorujemo z zdravili in življenjskim slogom.
»Najpogostejši je tip 2, ki ga ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo. Zanj je značilen porast glukoze zaradi okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva. Ker se okvara stopnjuje, se zdravljenje spreminja. Pri sladkorni bolezni tipa 1 hitro propadajo celice trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. Značilno se pojavi pri mladih. Sladkorna bolezen v nosečnosti se pojavi, ko trebušni slinavki ne uspe izdelati dovolj inzulina za potrebe v nosečnosti. Zdravljenje je različno, od prilagojene prehrane pa vse do inzulina.«
Vpliva na več organov
Vse več je bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je povezana s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. »Prav tako je lahko pojavnost povezana s previsokim krvnim tlakom in povišanim holesterolom. Zato je še posebno pomembno, da preprečimo nastanek sladkorne bolezni z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem normalne telesne teže in izogibanjem kajenju,« poudarja sogovornica in opozarja, da so prvi znaki bolezni velikokrat prezrti, saj na začetku ne povzročajo očitnih težav.
»Mednje štejemo zelo pogosto izločanje urina, nenehen občutek hude žeje, utrujenost, nenamerno izgubo telesne teže, srbečico okoli spolovila, rane in raze, ki se slabo celijo, zamegljen vid, slabo počutje, zmanjšanje odpornosti in druge. Znaki se razlikujejo glede na tip bolezni, pogosto so prezrti predvsem pri tipu 2,« še razloži in doda, da znaki sčasoma postanejo zelo hudi in prinašajo dolgoročne posledice ter tudi smrtno ogrožajo.
Nezdravljenje bolezni lahko vpliva na delovanje številnih organov, srca, ožilja, živčnega sistema, oči in ledvic, zato moramo pozorno spremljati spremembe pri počutju!
Kompleksno zdravljenje
Zdravljenje je kompleksno in terja sodelovanje bolnika z zdravniki, farmacevti in drugim strokovnim osebjem ter svojci: »Bolezen lahko uspešno nadzorujemo z zdravili in življenjskim slogom ter se izognemo določenim posledicam. Cilji zdravljenja so uravnavanje ravni glukoze v krvi, odprava simptomov in znakov sladkorne bolezni, preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov. S tem se izboljša kakovost življenja in zmanjša umrljivost.
S celovito zdravstveno oskrbo, ki vključuje posamezniku prilagojen način zdravljenja, ustrezno prehrano, uravnavanje telesne teže, redno samokontrolo glukoze in telesno dejavnost, lahko sladkorni bolnik živi polno življenje. Velik poudarek je na prehrani in gibanju, saj sta osnovi za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni.«
V Sloveniji je, kot rečeno, vse več primerov sladkorne bolezni, katere svetovni dan je ravno danes, osrednja tema pa je dostop do zdravljenja. V letu 2021 je zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo 123.420 ljudi, bolezen pa je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pogostejša pri moških.
Mag. Potočnik Benčičeva pove, da smo z dejavniki tveganja še vedno slabo seznanjeni: »Za sladkorno bolezen tipa 1 dejavnikov tveganja ne poznamo, lahko sklepamo, da so genetski in okoljski. Za tip 2 pa so dejavniki tveganja starost, sladkorna bolezen v družini, prevelika telesna teža, nezadostna telesna dejavnost, visok krvni tlak, zvišane maščobe in holesterol.«
