OBREMENITVE
Skrb zase blaži stres
Človeški organizem lahko prenese marsikatero obremenitev, a ko težav ne obvladujemo in ne zmoremo več delovati, poiščimo strokovno pomoč.
Odpri galerijo
Naš organizem je opremljen tako, da lahko preživlja določene stresne obremenitve. Vendar pa stres in dejavniki zanj niso za vse ljudi enaki in enako težko ali lahko rešljivi. Določajo jih posameznikova osebnost, izkušnje, koliko energije ima, okoliščine, v katerih se pojavijo, ter širše in ožje okolje, v katerem živi.
Pomembna je tudi njegova življenjska naravnanost in trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek bo zato za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju, zapiše psihiatrinja doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek v priročniku Ko te strese stres. Razmerje med našimi zahtevami in zahtevami okolja ter zmožnostjo reševanja je tisto, ki nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven).
V nepredvidljivih situacijah, kot je že leto trajajoča kriza zaradi koronavirusa, je normalno, da se počutimo žalostne, pod stresom, zmedene, prestrašene ali jezne. »Če se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne ali zaskrbljene glede koronavirusa, se lahko opomnimo, da zdravstveni in drugi strokovnjaki sledijo strogim protokolom za zmanjševanje širjenja okužb z virusom in zajezitev vseh posledic. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je pomembno, da delujemo preventivno. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro. Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo. Poskušajmo ostati mirni,« svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Proti stresu v tem kriznem času nam lahko pomaga pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, uporabimo različne novodobne tehnologije: povežemo se lahko prek telefona, interneta, družabnih omrežij. Tudi takšni pogovori nam dajejo občutek povezanosti in nas ščitijo pred osamljenostjo, ki jo, kažejo številne raziskave, povezujejo s številnimi psihosomatskimi obolenji in zgodnejšo umrljivostjo. Psihologi poudarjajo, da je druženje močan protistresni dejavnik, ki ga ne bi smeli zanemariti – še posebno ne v teh časih.
Prav tako so pomembni hobiji, zaposlimo se z dejavnostjo, ki v nas vzbuja dobre občutke. Takšno delovanje nam bo dvigalo razpoloženje in nam morda celo pomagalo obuditi občutek smiselnosti našega življenja.
Ohranjajmo zdrav življenjski slog. To pomeni, da se zdravo prehranjujmo, dovolj spimo, smo telesno aktivni. Dovolj bo, če se bomo vsak dan odpravili na sprehod ali namenili nekaj časa vadbi.
Pri obvladovanju stresa lahko marsikaj storimo sami, vendar pa je nujno, svetujejo psihologi, da takrat, ko spoznamo, da težav ne obvladujemo več oziroma se je naše počutje tako poslabšalo, da ne moremo več delovati, čim prej poiščimo strokovno pomoč. Iskanje pomoči v tem primeru ni znak šibkosti, temveč nasprotno – znak ozaveščenosti in odgovornega ravnanja do sebe in družbe. Kot opozarjajo številni psihologi, prav v teh razmerah namreč potrebujemo čim več zdravih, funkcionalnih ljudi, ki bodo lahko nosili bremena okrnjene in na vseh področjih prizadete družbe.
Zato je pomembno, da poskrbimo za svoje psihofizično zdravje, tudi s tem, da dovolj zgodaj poiščemo pomoč – tako za fizične kot psihološke težave. Na področju psihičnega zdravja namreč prav tako velja, da prej ko prepoznamo škodljive znake, prej lahko učinkovito ukrepamo ter poskrbimo za krajši čas zdravljenja oziroma odpravljanja simptomov številnih bolezni, ki se začnejo tudi s stresom.
Pomembna je tudi njegova življenjska naravnanost in trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek bo zato za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju, zapiše psihiatrinja doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek v priročniku Ko te strese stres. Razmerje med našimi zahtevami in zahtevami okolja ter zmožnostjo reševanja je tisto, ki nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven).
Strah, jeza
V nepredvidljivih situacijah, kot je že leto trajajoča kriza zaradi koronavirusa, je normalno, da se počutimo žalostne, pod stresom, zmedene, prestrašene ali jezne. »Če se znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne ali zaskrbljene glede koronavirusa, se lahko opomnimo, da zdravstveni in drugi strokovnjaki sledijo strogim protokolom za zmanjševanje širjenja okužb z virusom in zajezitev vseh posledic. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je pomembno, da delujemo preventivno. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro. Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo. Poskušajmo ostati mirni,« svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Proti stresu v tem kriznem času nam lahko pomaga pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, uporabimo različne novodobne tehnologije: povežemo se lahko prek telefona, interneta, družabnih omrežij. Tudi takšni pogovori nam dajejo občutek povezanosti in nas ščitijo pred osamljenostjo, ki jo, kažejo številne raziskave, povezujejo s številnimi psihosomatskimi obolenji in zgodnejšo umrljivostjo. Psihologi poudarjajo, da je druženje močan protistresni dejavnik, ki ga ne bi smeli zanemariti – še posebno ne v teh časih.
Prav tako so pomembni hobiji, zaposlimo se z dejavnostjo, ki v nas vzbuja dobre občutke. Takšno delovanje nam bo dvigalo razpoloženje in nam morda celo pomagalo obuditi občutek smiselnosti našega življenja.
Ohranjajmo zdrav življenjski slog. To pomeni, da se zdravo prehranjujmo, dovolj spimo, smo telesno aktivni. Dovolj bo, če se bomo vsak dan odpravili na sprehod ali namenili nekaj časa vadbi.
Poiščimo pomoč
Pri obvladovanju stresa lahko marsikaj storimo sami, vendar pa je nujno, svetujejo psihologi, da takrat, ko spoznamo, da težav ne obvladujemo več oziroma se je naše počutje tako poslabšalo, da ne moremo več delovati, čim prej poiščimo strokovno pomoč. Iskanje pomoči v tem primeru ni znak šibkosti, temveč nasprotno – znak ozaveščenosti in odgovornega ravnanja do sebe in družbe. Kot opozarjajo številni psihologi, prav v teh razmerah namreč potrebujemo čim več zdravih, funkcionalnih ljudi, ki bodo lahko nosili bremena okrnjene in na vseh področjih prizadete družbe.
Pomembno je, da poskrbimo za svoje psihofizično zdravje in ohranjamo zdrav življenjski slog.
Zato je pomembno, da poskrbimo za svoje psihofizično zdravje, tudi s tem, da dovolj zgodaj poiščemo pomoč – tako za fizične kot psihološke težave. Na področju psihičnega zdravja namreč prav tako velja, da prej ko prepoznamo škodljive znake, prej lahko učinkovito ukrepamo ter poskrbimo za krajši čas zdravljenja oziroma odpravljanja simptomov številnih bolezni, ki se začnejo tudi s stresom.