Skrb zase ni sebičnost: naučite se reči ne brez občutka krivde
Michelle Elman, mentorica za osebno rast, pravi, da je beseda sebičnost v družbi stigmatizirana, žalostna posledica tega je, da dajemo drugim prednost pred seboj in pozabljamo nase. A prepričana je, da je skrb zase nekaj najboljšega, kar lahko naredite ne le zase, ampak tudi za ljudi okrog sebe, sicer se čutijo oni dolžne poskrbeti za nas.
Osebne meje so način učenja drugih, kako naj ravnajo z nami.
Vse izhaja iz želje po všečnosti in ugajanju, pri tem občutek lastne vrednosti krepimo s tem, da smo za druge koristni in nas odobravajo, temu dajemo prednost pred svojimi potrebami. Drugim v vsem ugodimo, da bi zapolnili notranjo praznino, s katero se nočemo soočiti. Žrtvujemo se, čeprav nas ni nihče prosil za to, zaradi česar postajamo vse bolj zamerljivi, ker na koncu nihče ne poskrbi za naše potrebe.
Vse za druge
Problem nesebičnih ljudi je dvojen, izpostavlja, predvidevajo, da je človek, ki mu pomagajo, nesposoben, saj zanj počnejo stvari, ki bi jih moral sam, kar izhaja iz prepričanja, da brez njihove pomoči ne bi zmogel. Drugič, ker so nesebični ljudje tako vpleteni v njegovo življenje, čutijo, da lahko podajajo mnenja o njegovih zadevah, ki niso njihova stvar. Če bi se vsi bolj brigali zase in bili bolj sebični, bi bilo manj obsojanja in izražanja mnenj, ki si jih drugi ne želijo - več bi se ukvarjali s svojimi problemi, namesto da jih projiciramo na druge.
Osebne meje so način učenja drugih, kako naj ravnajo z nami. So način sporočanja, kaj je za nas sprejemljivo in kaj ne. Določajo, kje se končamo mi in kje se začne druga oseba. Potrebujemo jih, da se zavarujemo pred manipuliranjem, nespoštovanjem in čustveno zlorabo.
Ključne so za našo zdravo samopodobo, samozavest in osebno moč. So kot hiša, njeni zidovi nas varujejo pred zunanjim svetom. Lahko odpremo vrata, a le, ko se tako odločimo. Pravico imamo, da so drugi spoštljivi do nas, da na prvo mesto postavimo sebe in svoje potrebe, čutimo, karkoli že čutimo, izrazimo svoje občutke.
Brez opravičil
Sami moramo poskrbeti zase, čeprav smo vajeni, da morajo drugi skrbeti za nas. To prepričanje se zdi večini ljudi čudaško. Toda skrb zase je vaša odgovornost. Oseba s trdnimi mejami ve, kaj hoče, in nima težav reči ne. Ob besedi sebičen pogosto mislimo, da se okoli takega človeka vrti ves svet, a se ne – to velja za nesebičneža. Negotova oseba sklepa, da ji niste nemudoma odpisali, ker vam gre na živce, ali vam skoči v besedo, da bi vam povedala kaj o sebi, s tem pa nenehno preusmerja pozornost nase, pravi.
Ob besedi sebičen pogosto mislimo, da se okoli takega človeka vrti ves svet, a se ne – to velja za nesebičneža.
Michelle je bila primer nekoga brez osebnih meja. Vsi njeni odnosi so bili soodvisni, prijatelji navajeni, da se javi na telefon ob prvem pisku. Najpomembneje ji je bilo, da je dobra prijateljica. V zvezah je storila vse in bila partnerjem vedno na voljo, dokler ni ugotovila, da ji pomanjkanje meja povzroča dramo, stres, tesnobo, občutek krivde in zamero. Prvič je na prvo mesto postavila sebe ter sledila preprostemu pravilu: vsemu, česar noče storiti, bo eno leto rekla ne in tega ne bo opravičevala.
