AKTIVNI IN ZDRAVI

Skrita nevarnost v želodcu

Gastroenterologi opozarjajo na nevarnost, ki preži v našem želodcu – bakterijo Helicobacter pylori. Čeprav mnogi nosijo to bakterijo brez simptomov, lahko okužba povzroči resne prebavne težave.
Fotografija: Okužba z bakterijo Helicobacter pylori lahko povzroči nastanek raka na želodcu. FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori lahko povzroči nastanek raka na želodcu. FOTO: Depositphotos

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj jo ima več kot polovica človeštva, vendar večini ne povzroča težav in simptomov. Samo 10 odstotkov pestijo simptomatske težave, kot so zgaga, slab zadah, napihnjenost, slabost, driska, bolečine v zgornjem delu trebuha … Bakterija povzroča vnetje želodčne sluznice, razjede v želodcu in dvanajstniku ter ima vlogo pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Kot opozarjajo specialisti gastroenterologije, je pomembno, da ob simptomih pravočasno poiščemo strokovno pomoč, saj zgodnje odkrivanje lahko prepreči morebitne zaplete.

Kako odkrijemo okužbo

Diagnoza okužbe z bakterijo Helicobacter pylori zahteva natančne preiskave. Zdravniki imajo na voljo tako invazivne kot neinvazivne metode. Najpogosteje se odločajo za invazivno metodo – gastroskopijo, pri kateri z endoskopom pregledajo zgornji del prebavil in odvzamejo košček želodčne sluznice za pregled.

Z neinvazivnimi metodami odkrivamo okužbo v izdihanem zraku, blatu ali krvi. Najpogostejši je t. i. dihalni test, pri katerem se okužba določa v izdihanem zraku. To metodo običajno uporabijo, ko se preverja uspešnost zdravljenja, primerna pa je tudi za nosečnice in otroke.

Strokovnjaki opozarjajo še, da metode za odkrivanje okužbe ob jemanju zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline in antibiotikov, niso povsem zanesljive. Zato bolnik mesec dni pred testiranjem na okužbo ne sme jemati antibiotikov in vsaj sedem do 14 dni zaviralcev protonske črpalke.

Omenimo še, da je v lekarnah mogoče brez recepta kupiti komplet za samotestiranje na prisotnost bakterije, pri katerem zadošča kapljica krvi, odvzeta iz prsta.

Mogoče posledice okužbe

Bakterije H. pylori so različne, vendar v vsakdanji praksi njihovo razločevanje ni potrebno. Nekatere vrste povzročajo v sluznici želodca in/ali dvanajstnika plitke (erozije) ali globoke razjede (ulkus) ter celo sodelujejo pri nastanku želodčnega raka. Druge so manj nevarne in izzovejo le blago kronično vnetje želodčne sluznice (gastritis).

Bakterija H. pylori je odgovorna za številne težave z želodcem. FOTO: Zhabska T./depositphotos
Bakterija H. pylori je odgovorna za številne težave z želodcem. FOTO: Zhabska T./depositphotos

Kot pojasnjujejo zdravniki, se pri okužbi končnega dela želodca sproži zapleten mehanizem, ki povzroči močnejše izločanje kisline. Ker je želodčna sluznica odpornejša proti kislini kot pa dvanajstnikova, zvečano izločanje kisline (močnejši agresivni dejavnik) lahko povzroči nastanek erozij in/ali ulkusa predvsem v dvanajstniku, redkeje pa tudi v želodcu.

Ulkus želodca in/ali dvanajstnika lahko poškoduje krvne žile v sluznici, kar sproži nenadno krvavitev v prebavno cev. Bolniki, ki krvavijo v prebavno cev, bruhajo temno ali krvavo vsebino in odvajajo črno smolasto blato. V takšnih primerih je obisk zdravnika nujen.

Okužba, ki zajame večji del želodca, privede do kroničnega vnetja sluznice in zmanjševanja števila celic, ki izločajo kislino. Pri takih bolnikih se sicer izloča manj kisline, vendar kronično vnetje zmanjša obrambno sposobnost sluznice, zato že majhna količina kisline lahko povzroči želodčni ulkus. Tudi drugi agresivni dejavniki, kot so nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila ali žolč (ki iz dvanajstnika priteka v želodec), pri ljudeh s kroničnim vnetjem želodčne sluznice hitreje povzročijo ulkus želodca.

Orodja za boj

Antibiotiki, zaviralci protonske črpalke in antacidi so osnovna orodja za boj proti okužbi s H. pylori. Zdravljenje zahteva celovit pristop, ki ga določi zdravnik po natančni diagnozi. Bolnik mora dosledno upoštevati predpisane ukrepe za dosego optimalnih rezultatov. Zdravljenje je smiselno, če bakterija povzroča simptome. Običajno je potrebno sedem- do desetdnevno jemanje kombinacije dveh antibiotikov, ki delujeta na bakterijo, ter dodatka zaviralcev protonske črpalke, ki zavirajo izločanje želodčne kisline.

Preventivni ukrepi

Stroka vzrokov za nastanek okužbe s H. pylori še ni razjasnila v celoti, zato vseh dejavnikov ne moremo predvideti in zajeziti. Gotovo ima pomembno vlogo higiena rok, saj se kot eden najpomembnejših načinov prenosa okužbe omenja črevesno-ustna pot. Bolezenske znake lahko omili pravilna in uravnotežena prehrana, ki naj bo sestavljena iz več manjših obrokov. Izogibati se moramo kavi, alkoholu, kajenju, mastni in začinjeni hrani ter nasploh stvarem, ki nam povzročajo težave. Pri izbiri protibolečinskih zdravil se izogibajmo nesteroidnim antirevmatikom, ki agresivno delujejo na sluznico črevesja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije