ZIMSKE TEGOBE
Slabše razpoloženje, utrujenost? Govorimo o zimski depresiji
Spremenjeni cirkadiani ritmi lahko pomenijo slabše razpoloženje, utrujenost, manjšo željo po aktivnosti; sezonska razpoloženjska motnja izzveni spomladi.
Odpri galerijo
Najpogosteje izbruhne novembra, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se s prihodom sončnih dni. FOTO: Marjan_apostolovic/Getty Images
S krajšimi dnevi, ki jih prinese jesen, se tudi naše telo naravnava na stanje manjše aktivnosti, na neke vrste zimsko spanje. Za večino te spremembe niso nič posebnega, vseeno pa lahko marsikomu ti spremenjeni cirkadiani oziroma dnevno-nočni ritmi prinesejo porušeno hormonsko ravnovesje in pomenijo slabše razpoloženje, manj energije in večjo potrebo po spanju, tudi utrujenost in manjšo željo po aktivnosti in druženju.
Pri veliko ljudeh se v tem času lahko pojavi tako imenovana zimska depresija, strokovnjaki jo imenujejo sezonska razpoloženjska motnja, ki se od klinične oziroma tipične razlikuje predvsem po tem, da nastopi s krajšanjem dni in izzveni spomladi. Kot pravijo psihologi, gre pri zimski depresiji za motnjo razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe.
Razlika med atipično zimsko in tipično depresijo je v tem, da se prva pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, ko se pomembno zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se s prihodom sončnih dni. Pomembno je delovati preventivno in ne čakati, da se bodo stvari poslabšale, svetujejo psihologi. Najpomembneje je ohranjati zdravo rutino. Prav to nas ohranja zdrave. Pomembno je, da ohranjamo dobre navade, svetujejo psihologi, tiste, za katere vemo, da nam pomagajo k boljšemu počutju, te in vzdrževanje pozitivnega življenjskega sloga nas podpirajo pri tem, da bomo čim bolje prestali temnejši letni čas.
Strokovno pomoč poiščemo takrat, kadar prepoznamo, da nas trenutno stanje funkcionalno ovira pri našem življenju. Še posebno če se izrazito slabo oziroma depresivno razpoloženje vleče več kot dva tedna in običajni ukrepi samopomoči ne prinesejo izboljšanja, pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. Če prepoznamo, da drsimo v sezonsko depresijo, je zelo koristno, če s tem seznanimo svoje bližnje, svetujejo psihologi. Ti nas bodo lahko podpirali in nam pomagali vzdrževati ukrepe samopomoči in ohranjati dobre navade, s katerimi si lahko pomembno olajšamo situacijo in preprečimo, da bi se stanje poslabšalo oziroma se razvilo v klinično depresijo. Če se naše počutje slabša, pa bo koristno, da poiščemo pomoč zdravnika oziroma psihoterapevta.
Strokovna pomoč je še zlasti pomembna v primeru samomorilnih misli, opozori Kosova. »Če se začnejo pojavljati takšne misli, je ključno, da o tem obvestimo svojce ali druge posameznike, ki so nam blizu in jim zaupamo. Nikakor pa ni dobro, da te stvari držimo zase. Vedeti je treba, da če bomo spregovorili o tovrstnih težavah, bomo zelo verjetno kmalu ugotovili, da v tem nikakor nismo edini. Sezonska razpoloženjska motnja je namreč zelo pogosta težava, v Sloveniji naj bi po nekaterih študijah zaradi tovrstnih simptomov trpelo 70.000 ljudi.«
S tem, ko spregovorimo o težavah, pomagamo k njihovi detabuizaciji in normalizaciji celotnega spektra našega človeškega doživljanja, sklene psihologinja.
Strokovna pomoč je še zlasti pomembna v primeru samomorilnih misli. FOTO: G-stockstudio/Getty Images
Pri veliko ljudeh se v tem času lahko pojavi tako imenovana zimska depresija, strokovnjaki jo imenujejo sezonska razpoloženjska motnja, ki se od klinične oziroma tipične razlikuje predvsem po tem, da nastopi s krajšanjem dni in izzveni spomladi. Kot pravijo psihologi, gre pri zimski depresiji za motnjo razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivne epizode v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe.
70.000
ljudi naj bi pri nas trpelo za to motnjo.
ljudi naj bi pri nas trpelo za to motnjo.
Razlika med atipično zimsko in tipično depresijo je v tem, da se prva pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, ko se pomembno zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se s prihodom sončnih dni. Pomembno je delovati preventivno in ne čakati, da se bodo stvari poslabšale, svetujejo psihologi. Najpomembneje je ohranjati zdravo rutino. Prav to nas ohranja zdrave. Pomembno je, da ohranjamo dobre navade, svetujejo psihologi, tiste, za katere vemo, da nam pomagajo k boljšemu počutju, te in vzdrževanje pozitivnega življenjskega sloga nas podpirajo pri tem, da bomo čim bolje prestali temnejši letni čas.
Kdaj poiskati pomoč
Strokovno pomoč poiščemo takrat, kadar prepoznamo, da nas trenutno stanje funkcionalno ovira pri našem življenju. Še posebno če se izrazito slabo oziroma depresivno razpoloženje vleče več kot dva tedna in običajni ukrepi samopomoči ne prinesejo izboljšanja, pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. Če prepoznamo, da drsimo v sezonsko depresijo, je zelo koristno, če s tem seznanimo svoje bližnje, svetujejo psihologi. Ti nas bodo lahko podpirali in nam pomagali vzdrževati ukrepe samopomoči in ohranjati dobre navade, s katerimi si lahko pomembno olajšamo situacijo in preprečimo, da bi se stanje poslabšalo oziroma se razvilo v klinično depresijo. Če se naše počutje slabša, pa bo koristno, da poiščemo pomoč zdravnika oziroma psihoterapevta.
Pri znakih je pomembno, da delujemo preventivno in ne čakamo, da se bodo stvari poslabšale.
Strokovna pomoč je še zlasti pomembna v primeru samomorilnih misli, opozori Kosova. »Če se začnejo pojavljati takšne misli, je ključno, da o tem obvestimo svojce ali druge posameznike, ki so nam blizu in jim zaupamo. Nikakor pa ni dobro, da te stvari držimo zase. Vedeti je treba, da če bomo spregovorili o tovrstnih težavah, bomo zelo verjetno kmalu ugotovili, da v tem nikakor nismo edini. Sezonska razpoloženjska motnja je namreč zelo pogosta težava, v Sloveniji naj bi po nekaterih študijah zaradi tovrstnih simptomov trpelo 70.000 ljudi.«
S tem, ko spregovorimo o težavah, pomagamo k njihovi detabuizaciji in normalizaciji celotnega spektra našega človeškega doživljanja, sklene psihologinja.
