Sladka osvežitev za vroče dni

Hladilniki oziroma zamrzovalniki nam omogočajo, da imamo sladoled na voljo vse leto, v resnici pa se najbolj prileže poleti, ko njegova poraba strmo naraste. A zmotna je misel, da je sladoled pogruntavščina, ki jo je omogočila tehnologija. Naši predniki so se znašli po svoje in ledeno sladico ustvarili iz naravnih sestavin, sadne sokove so namreč zmešali s snegom in uživali v hladnih dobrotah. Danes bi temu rekli sorbet, saj je pripravljen brez maščob. Tako so menda sladoled pripravljali Kitajci že pred tri tisoč leti, poznali pa so ga tudi stari Grki in Rimljani. Potem kaže, da se je za Evropo stopil, saj so ga znova začeli izdelovati v Italiji v trinajstem oziroma štirinajstem stoletju, ko je recepture iz Kitajske prinesel Marko Polo. Potem se je počasi širil po evropskih dvorih, v devetnajstem stoletju pa je z razmahom proizvodnje postal dostopen tudi navadnim smrtnikom. Danes je izbor industrijsko pripravljenih tako rekoč neomejen, posebno priljubljeni pa so sveže pripravljeni pri lokalnem sladoledarju, ti so običajno še posebno kremasti, skoraj puhasti. Največkrat je pripravljen na osnovi mlečnih sestavin, včasih pa mlečne maščobe zamenjajo z rastlinskimi. Pri okusih prav tako ni omejitev, poznamo mlečne, vaniljeve, čokoladne, lešnikove, orehove... in neskončno paleto sadnih. Posebna vrsta so še vodni sladoledi oziroma deserti na osnovi vode.


Postopek izdelave sladoleda je večstopenjski, iz izbranih sestavin se pripravi sladoledna zmes, ki gre najprej v postopek homogenizacije. Pri tem se maščobne kapljice zmanjšajo in zmes postane bolj homogena. Sledita pasterizacija in ohlajanje na 5 stopinj, po nekaj urah pa v postopku delnega zamrzovanja v maso uvajajo plin, ki povzroči, da ta postane še bolj mehka in rahla, poveča pa se tudi volumen. Potem se masa v industrijski pridelavi zapakira v ustrezno embalažo in zamrzne na –20 stopinj.

Zaradi hranljive vrednosti sladoleda velja biti pri uživanju previden, če ga uživamo kot poobedek, naj bo to res v majhnih količinah. Še bolje je, če si ga privoščimo kot nadomestni obrok, na primer za malico. Dobra novica je, da današnji sladoledi vsebujejo manj sladkorja in maščob, poleg tega jim dodajajo vlaknine, ki so dobre za prebavo, sladoled pa naredijo še bolj kremast. Seveda ni težko dobiti sladoleda na osnovi rastlinskih maščob za ljudi, ki so občutljivi za laktozo.