TRGATEV
Sladkajmo se z grozdjem
Danes se že precej vinogradnikov odloča za ekološko pridelavo grozdja, kar zagotavlja pridelek, prijazen do zdravja in narave.
Odpri galerijo
Grozdje običajno povezujemo z jesenjo, a zadnja vroča poletja zorenje tega odličnega in zdravega sadja precej pospešijo. Potep po Štajerskem pred dnevi je pokazal, da je letošnja trgatev že v teku, da ne govorimo o Primorski, kjer se vedno začne teden ali dva prej kot pri Štajercih. Prihaja torej čas, ko se bomo lahko do sitega najedli grozdja iz domačih vinogradov in seveda brajd. Mnogi si ga privoščijo vse leto, pač uvoženega iz daljnih dežel.
Grozdje, ki se ga večina pridela za potrebe proizvodnje vina, v manjši meri tudi sokov, ločimo po različnih kriterijih. Najprej ga delimo na namizne sorte in sorte, namenjene predelavi. Poleg vina in sokov iz grozdnih jagod delajo rozine. Namizne sorte so bolj privlačne na pogled, imajo večje jagode in grozdi so večji, pridelovalci pa skrbijo, da do potrošnika pridejo čim bolj brezhibni. Seveda je grozdje, namenjeno predelavi, izjemno okusno, če le odberemo zrele in zdrave plodove. Druga, na pogled vidna razlika med sortami, je v barvi. Imamo celo paleto barv, od zelo svetlo rumenih oziroma zelenih do rdečih in temno modrih, v grobem jih delimo na belo in rdeče.
Trto gojimo že več tisoč let oziroma najmanj 5000 in spada med najstarejše znane rastline. Uspeva tako rekoč po vsem svetu, le v najbolj skrajnih razmerah, kakršne najdemo na Antarktiki, je ne bomo našli. Sodobno vinogradništvo pozna na stotine sort, ki so prilagojene različnim potrebam, podnebju, sodobne so tudi bolj odporne proti boleznim. Kar je zelo pomembno, zlasti pri namiznih oziroma jedilnih sortah, ki jih uživamo sveže.
Če nimamo svoje brajde pred hišo, se pred nakupom grozdja pozanimajmo, kako je bilo pridelano. Vedeti je treba, da konvencionalno vinogradništvo uporablja vrsto sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. Res je tudi, da se je danes že precej vinogradnikov usmerilo v ekološko pridelavo grozdja, kar je bilo še pred 10 ali 20 leti nekaj povsem nezaslišanega. Ne glede na pridelavo grozdje pred uživanjem temeljito operemo, najbolje ga je za nekaj časa namočiti v vodo. Pri škropljenem v vodi raztopimo sodo bikarbono in pustimo stati vsaj pol ure. Potem ga temeljito izperemo pod tekočo vodo. Peremo ga vedno, tik preden ga bomo uživali. Zrelo neoprano grozdje hranimo v hladilniku ali hladni kleti, če ga pustimo več dni in začne gniti, bolne jagode sproti odstranjujemo. V hladilniku bo zdržalo tudi dva tedna.
Grozdje, ki se ga večina pridela za potrebe proizvodnje vina, v manjši meri tudi sokov, ločimo po različnih kriterijih. Najprej ga delimo na namizne sorte in sorte, namenjene predelavi. Poleg vina in sokov iz grozdnih jagod delajo rozine. Namizne sorte so bolj privlačne na pogled, imajo večje jagode in grozdi so večji, pridelovalci pa skrbijo, da do potrošnika pridejo čim bolj brezhibni. Seveda je grozdje, namenjeno predelavi, izjemno okusno, če le odberemo zrele in zdrave plodove. Druga, na pogled vidna razlika med sortami, je v barvi. Imamo celo paleto barv, od zelo svetlo rumenih oziroma zelenih do rdečih in temno modrih, v grobem jih delimo na belo in rdeče.
Trto gojimo že več tisoč let oziroma najmanj 5000 in spada med najstarejše znane rastline. Uspeva tako rekoč po vsem svetu, le v najbolj skrajnih razmerah, kakršne najdemo na Antarktiki, je ne bomo našli. Sodobno vinogradništvo pozna na stotine sort, ki so prilagojene različnim potrebam, podnebju, sodobne so tudi bolj odporne proti boleznim. Kar je zelo pomembno, zlasti pri namiznih oziroma jedilnih sortah, ki jih uživamo sveže.
Pred uživanjem grozdje temeljito operemo, najbolje ga je namakati v vodi, v kateri smo raztopili sodo bikarbono.
Če nimamo svoje brajde pred hišo, se pred nakupom grozdja pozanimajmo, kako je bilo pridelano. Vedeti je treba, da konvencionalno vinogradništvo uporablja vrsto sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. Res je tudi, da se je danes že precej vinogradnikov usmerilo v ekološko pridelavo grozdja, kar je bilo še pred 10 ali 20 leti nekaj povsem nezaslišanega. Ne glede na pridelavo grozdje pred uživanjem temeljito operemo, najbolje ga je za nekaj časa namočiti v vodo. Pri škropljenem v vodi raztopimo sodo bikarbono in pustimo stati vsaj pol ure. Potem ga temeljito izperemo pod tekočo vodo. Peremo ga vedno, tik preden ga bomo uživali. Zrelo neoprano grozdje hranimo v hladilniku ali hladni kleti, če ga pustimo več dni in začne gniti, bolne jagode sproti odstranjujemo. V hladilniku bo zdržalo tudi dva tedna.