KIVI
Sladko-kiselkati kosmatinec
Prihaja čas kivija; uživamo povsem zrele plodove, prijetno bo dopolnil tudi slane okuse, na primer sira in pršuta.
Odpri galerijo
Kivi je sadež, ki si ga lahko privoščimo vse leto, seveda kupljenega v trgovini, zdaj pa je čas, ko ga bodo obirali tudi tisti, ki ga gojijo pri nas. Rastlina izvira iz Kitajske, drugod po svetu je razširjena dobrih sto let.
Danes ga največ pridelajo v Italiji, zelo dobro uspeva v Sloveniji, na Primorskem in Vipavskem, pa tudi na celini, če dobro skrbimo zanj in ga pozimi zaščitimo pred mrazom. Ker je plezalka, ga mnogi gojijo v obliki brajde, ki daje tudi prijetno senco.
Pri nas začenja zoreti oktobra, nabiramo pa ga vse do novembra. Dobro je, da ga oberemo pred prvo slano, če ne moremo vsega pojesti, ga lahko nekaj mesecev skladiščimo v kleti. Sadeži imajo značilen kiselkast, a nadvse prijeten okus. Poleg tega, da je okusen, je tudi zdrav, vsebuje številne vitamine in minerale, zlasti ga odlikuje visoka vsebnost vitamina C, zato je res pravi sadež za zimo, ko je ta vitamin še kako dobrodošel.
Poznamo več sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi mesa, bolj je ta rumenkasta, slajši so plodovi, pa tudi po velikosti plodov. Ne glede na sorto imajo vsi kiviji odlakano lupino vojaške rjavo zelene barve, meso pa krasijo užitna drobna črna semena, sestavljena v zanimive vzorce.
Najpogosteje uživamo svežega, sadež lahko olupimo in narežemo na rezine ali kocke, lahko pa ga vzdolžno prepolovimo in meso izdolbemo s čajno žličko. Zelo dobro se ujame z okusi drugih vrst sadja, tako naših domačih, kot so jabolka, hruške, kot južnih, zato ga pogosto dodajamo v pisane sadne solate.
Ob posebnih priložnostih, kot so (otroške) zabave, lahko pripravimo lična sadna nabodala, na katera nanizamo koščke različnega sadja. Lepo narezanega uporabimo za okrasitev tort, kolačev, krem in drugih sladic ter narezkov, zlasti s sirom in sušenimi mesninami. Kot sadež, ki si je domovinsko pravico našel v Italiji, bo seveda našel svoj prostor tudi ob pršutu. Zanimiv prigrizek pripravimo tako, da kivije narežemo na manjše, zaobljene kose in jih ovijemo v tanke rezine pršuta ali slanine, lahko tudi popečene.
Ob obilni letini lahko plodove predelamo, skuhamo na primer kivijevo marmelado ali žele, ali pripravimo enostavno, a izjemno zanimivo sladico, chia puding s kivijem.
Danes ga največ pridelajo v Italiji, zelo dobro uspeva v Sloveniji, na Primorskem in Vipavskem, pa tudi na celini, če dobro skrbimo zanj in ga pozimi zaščitimo pred mrazom. Ker je plezalka, ga mnogi gojijo v obliki brajde, ki daje tudi prijetno senco.
Pri nas začenja zoreti oktobra, nabiramo pa ga vse do novembra. Dobro je, da ga oberemo pred prvo slano, če ne moremo vsega pojesti, ga lahko nekaj mesecev skladiščimo v kleti. Sadeži imajo značilen kiselkast, a nadvse prijeten okus. Poleg tega, da je okusen, je tudi zdrav, vsebuje številne vitamine in minerale, zlasti ga odlikuje visoka vsebnost vitamina C, zato je res pravi sadež za zimo, ko je ta vitamin še kako dobrodošel.
Poznamo več sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi mesa, bolj je ta rumenkasta, slajši so plodovi, pa tudi po velikosti plodov. Ne glede na sorto imajo vsi kiviji odlakano lupino vojaške rjavo zelene barve, meso pa krasijo užitna drobna črna semena, sestavljena v zanimive vzorce.
Najpogosteje uživamo svežega, sadež lahko olupimo in narežemo na rezine ali kocke, lahko pa ga vzdolžno prepolovimo in meso izdolbemo s čajno žličko. Zelo dobro se ujame z okusi drugih vrst sadja, tako naših domačih, kot so jabolka, hruške, kot južnih, zato ga pogosto dodajamo v pisane sadne solate.
Ob posebnih priložnostih, kot so (otroške) zabave, lahko pripravimo lična sadna nabodala, na katera nanizamo koščke različnega sadja. Lepo narezanega uporabimo za okrasitev tort, kolačev, krem in drugih sladic ter narezkov, zlasti s sirom in sušenimi mesninami. Kot sadež, ki si je domovinsko pravico našel v Italiji, bo seveda našel svoj prostor tudi ob pršutu. Zanimiv prigrizek pripravimo tako, da kivije narežemo na manjše, zaobljene kose in jih ovijemo v tanke rezine pršuta ali slanine, lahko tudi popečene.
Poznamo več sort, ki se razlikujejo predvsem po barvi mesa.
Ob obilni letini lahko plodove predelamo, skuhamo na primer kivijevo marmelado ali žele, ali pripravimo enostavno, a izjemno zanimivo sladico, chia puding s kivijem.