Sladkor je strup za zobe

Dokler ne bolijo oziroma ne povzročajo težav, nanje sploh ne pomislimo. Razen dvakrat na dan, ko si jih umijemo. Zobe, namreč. Ko jih napade gniloba ali ko zaradi parodontalne bolezni počasi kar sami izpadejo, je na žalost prepozno. Zato je bolje, da redno skrbite zanje. Dokazano je, da obolenja v ustni votlini zelo slabo vplivajo na kakovost življenja posameznika.

»Nekatere sistemske bolezni se s svojimi znaki najprej izrazijo v ustni votlini. Velja tudi obratno, saj zdravje ustne votline vpliva na nekatera druga bolezenska stanja,« v posebni brošuri poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Povezava ustnega in splošnega zdravja je najbolj raziskana, predvsem na področju obzobnih tkiv in bolezni srca in žilja, zapletov med nosečnostjo in nekaterih presnovnih motenj,« razložijo in še, da je prav skrb za zdravje obzobnih tkiv in ustno higieno posebno pomembna pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Treba je dodati, da izguba zob vpliva tudi na samozavest. »Izgubljene je mogoče nadomestiti z različnimi zobozdravniškimi posegi (mostički, proteze, vsadki). A se je treba zavedati, da nobena oblika ne more v popolnosti nadomestiti naravnih zob,« še dodajo.

Ščetka in nitka

Zato poskrbite, da bodo vaši zobje dlje zdravi. Zobozdravnika obiščite vsaj enkrat na leto. Torej ne čakajte, da vas najprej zaboli. Nujna je higiena, zobe si je treba umivati vsaj dvakrat na dan. Pri tem uporabljajte mehko ščetko in jo zamenjajte, ko je izrabljena. Pozorni bodite tudi na izbiro prave paste.

Vsebuje naj ustrezne koncentracije fluoridov, količina pa naj bo: za grahovo zrno (s 500 ppm fluoridov) za otroke do dveh let starosti, za grahovo zrno paste s 1000 ppm fluoridov za otroke med drugim in šestim letom, od enega do dva centimetra (s 1450 ppm fluoridov) od šestega leta dalje. Zobozdravniki svetujejo, da se po umivanju izogibamo spiranju ustne votline. Odrasli naj uporabljajo tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov, kot sta medzobna ščetka in zobna nitka.
 

Manj sladkih prigrizkov

Pomembno je tudi, da za žejo pijemo predvsem vodo ter se izogibamo sladkarijam in sladkim pijačam, tudi prigrizkom med obroki. Avtorji pri NIJZ izdane knjige Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena poudarjajo t. i. Stephanovo krivuljo, ki prikazuje količino kislin, ki nastanejo, potem ko bakterije v zobnih oblogah razgrajujejo sladkorje iz hrane (z več vmesnimi sladkimi obroki ali brez njih).
Prav te kisline namreč raztapljajo zobno površino in se začne razvoj kariesa oziroma zobne gnilobe. Ko je v več vmesnih obrokih prisoten sladkor (na primer v obliki piškotov, sladkih pijač, sladic), so zobje precej bolj izpostavljeni raztapljanju površine zaradi delovanja kislin, kot če užijemo nesladke vmesne obroke.

»Poleg sladkorjev, ki jih živilom dodajamo sami, moramo upoštevati, da so v nekaterih pripravljenih živilih dodani že med proizvodnjo,« spomnijo avtorji in priporočajo uživanje veliko sadja in zelenjave, veliko kompleksnih ogljikovih hidratov, zmerno količino maščob, čim manj sladkih pijač ter različne vire beljakovin (nemastno meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, jajca, ribe, stročnice).