Sladkor, sovražnik zdravja

Sladkor je pogost v vsakodnevni prehrani. Naravno prisoten je v sadju in zelenjavi, mlečnih izdelkih in tudi nekaterih žitih. V vse več živilih pa je dodan in niti ne vemo, da ga katero vsebuje. V zadnjem času vse več študij opozarja, da je prav sladkor kriv za številne zdravstvene težave. Dolgoročno prepogosto uživanje prostega sladkorja tako lahko povzroča bolezni, ki danes pestijo vse več ljudi, kot so sladkorna bolezen tipa 2, inzulinska rezistenca, srčno-žilne bolezni. Z uživanjem prostega sladkorja, torej tistega, ki ga živilom dodajamo, pa so vse pogostejše tudi težave s presnovo oziroma metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter in druge kronične nenalezljive bolezni današnjega časa.

Kratkotrajna sreča

Zato vse pogosteje slišimo opozorila strokovnjakov, da bi bilo treba iz naše vsakodnevne prehrane izločiti preveč sladkih živil, ki vsebujejo proste sladkorje, kot so sladke pijače, sadni sokovi, sirupi, pijače z dodanim sladkorjem, sladkarije, marmelade in podobno. Sladkor je vsekakor hiter izvor sreče, vendar ta sreča po navadi ne traja dolgo. Sladkor v našem organizmu deluje tako, da hitro zviša raven sladkorja v krvi, kar sproži več izločanja inzulina in nam daje občutek zadovoljstva. Vendar to zadovoljstvo ne traja dolgo, saj se kmalu raven sladkorja v krvi zmanjša, kar povzroči pomanjkanje energije in pojavi se občutek lakote oziroma želja po še več. Zato se, ko na primer pojemo zavojček čokolade ali škatlo piškotov, ne zasitimo, temveč imamo še večjo željo po sladkem.


Kot pišejo strokovnjaki na portalu prehrana.si, med proste sladkorje štejemo vse tiste sladkorje, ki jih živilom oziroma hrani dodamo. »Najpogosteje hrani dodajamo sladkor v obliki saharoze (pesni in trsni sladkor), industrija pa pogosto uporablja tudi druge oblike sladkorja, na primer glukozno-fruktozni sirup, glukozo, glukozni sirup, dekstrozo ali sestavine z visoko vsebnostjo sladkorja, na primer sadne sokove, koncentrate in med.«

Koliko na dan

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2015 dnevni vnos prostega sladkorja naj ne bi presegal 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Če je torej povprečni priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij (kcal), to pomeni, da lahko na dan zaužijemo 50 gramov sladkorja. Za tiste, ki zaužijejo 1500 kilokalorij vsak dan pa je dnevni vnos sladkorja manj kot 37 gramov. Dodatne učinke na zdravje, po priporočilih SZO, pa naj bi prinesel za polovico znižan dnevni vnos prostih sladkorjev, torej ne več kot pet odstotkov. Priporočilom SZO so sledila priporočila Ameriške zveze za srce (AHA), ki pravijo, da naj se otroci do drugega leta starosti dodanim sladkorjem povsem izognejo, za otroke nad dvema letoma starosti pa zgornjo še sprejemljivo mejo postavlja na manj kot 25 gramov dodanih sladkorjev na dan. Podobno stališče je zavzelo tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN), ki prosti sladkor odsvetuje do drugega leta otrokove starosti, pozneje pa naj ne bi presegal pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa.

Pozorni pri nakupu živil

Zato je vsekakor zelo pomembno, da smo pozorni, kakšna živila uživamo, in tudi, kaj kupujemo. Raziskava, koliko prostih sladkorjev vsebujejo predpakirana živila na slovenskem trgu in na katere skupine živil morajo biti potrošniki še posebno pozorni, ki so jo pred kratkim opravili raziskovalci z inštituta za nutricionistiko, je pokazala, da je prosti sladkor v živilih pod številnimi različnimi imeni sestavin, ki jih potrošniki morda na prvi pogled niti ne bi prepoznali kot take. Več kot polovica analiziranih predpakiranih živil na slovenskem trgu vsebuje proste sladkorje, je po objavi rezultatov povedal prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na inštitutu: »V raziskavo smo vključili več kot 10.000 izdelkov in med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil. Marsikdo bi bil na primer presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 g in v sadnih jogurtih 12 g sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na trgu v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil.«

Raziskava je pokazala tudi, da slovenski potrošniki skoraj 60 odstotkov vsega prostega sladkorja na dan vnesemo s čokolado, sladkarijami in sladkimi pijačami, pomemben delež k temu vnosu pa prispevajo še piškoti, sadni sokovi in žitne ploščice. Kot pravijo strokovnjaki z inštituta, bi sestavo, kaj kakšno živilo vsebuje, lahko prepoznali zgolj z branjem označb na živilih in se tako izognili morebitnim negativnim vplivom na zdravje.