Slastna celo brez moke

Pica je jed iz vzhajanega testa, obloženega s paradižnikovo kašo in sirom ter po želji še z brezštevilnimi dodatki. Ker si kuharji in tudi jedci radi izmišljujemo vse mogoče, je tudi pica dobila mnoge različice, čeprav nekatere med njimi, roko na srce, z originalom nimajo skupnega nič več razen imena. Tako lahko pripravimo pico brez moke, klasično testo na primer nadomestimo s polento, zanimiva je tudi različica iz cvetače. Take pice so zanimive za ljudi, ki iz tega ali onega razloga ne uživajo moke, morda zato, ker so alergični na gluten.



Seveda se izpeljanke ne morejo primerjati z originalom, ki ga odlikuje hrustljavo zapečen rob testa, vendar so tudi izjemno okusne in zanimive.

Morda še najbolj enostavna je različica s polento. To skuhamo po navodilih, še vročo na tanko namažemo na pomaščen pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko, in ohladimo. Poljubno obložimo, najprej seveda namažemo s paradižnikovo mezgo ali kašo, in spečemo v pečici kakor navadno pico.

Za drugi dve različici, ki ju opisujemo, je treba podlago, osnovo za pico, posebej speči, šele nato jo obložimo in spečemo do konca. Zanimivo testo pripravimo iz sira, skupaj zmešamo naribano mocarelo in parmezan. Seveda potrebujemo nekaj, kar bo sir držalo skupaj, najboljša rešitev so jajca. Iz naštetih sestavin, ki jih po okusu začinimo – poleg soli in popra dodamo origano in timijan, baziliko – zmešamo kompaktno maso, sirno testo, ter ga na tanko razporedimo po pomaščenem pekaču, če želimo pravo pico, naj bo okrogla. Namesto maščobe je še bolje uporabiti peki papir, saj bomo tako testo lažje obrnili. Pečemo na eni strani približno 15 minut, potem obrnemo in zapečemo še drugo stran. Zdaj je naše testo pripravljeno, da ga obložimo kot vsako drugo pico, najprej ga namažemo s paradižnikom. Obloženo pečemo še približno 15 minut, pri 200 stopinjah. Da bi bila pica še lažja, v kombinaciji s sirom uporabimo zelenjavo, na primer cvetačo ali naribane bučke.