ŽGANCI IN POLENTA
Slastna jed z ocvirki, obaro ali mlekom
Žganci so priljubljena tradicionalna slovenska jed, pripravljena iz različnih vrst moke ali krompirja; podobna jim je polenta, katere osnovna sestavina je zdrob.
Odpri galerijo
Najbolj znani so ajdovi, preliti z vročimi ocvirki. FOTO: Yelenayemchuk/Getty Images
Jedi sta si podobni, le da prvo pripravljamo iz moke, ki ji lahko dodamo kuhan krompir, drugo iz zdroba. Moka ali zdrob sta lahko iz poljubnih žit, najbolj znana polenta je iz koruze, žganci pa iz ajde. Vmes pa je še vrsta različic, na primer ajdova polenta, v kateri se mešata ajdova moka in koruzni zdrob.
Razlika je tudi v pripravi, polento zakuhamo v veliki količini vode in jo med kuhanjem mešamo, da je gladka, brez grudic, medtem ko za žgance moko stresemo v vrelo vodo, da ostane na kupu, in kuhamo po posebnem postopku brez mešanja. Ko je moka kuhana, vodo, ki je ostala, odlijemo in prihranimo, žgance pa s kuhalnico premešamo tako, da maso pritiskamo ob stene lonca. Po potrebi zalivamo z vodo, v kateri se je moka kuhala. Na koncu jih z vilicami nadrobimo oziroma natrgamo na manjše kose.
Kuharski mojstri opozarjajo, da je za pripravo dobrih žgancev, ki jih v Sloveniji poznamo še od druge polovice petnajstega stoletja, prinesli pa smo jih iz Nemčije, ključna moka. Najbolje, da je mleta integralno, na mlinske kamne. Primerna so različna žita, tudi iz pšenične, ječmenove ali pirine moke jih lahko skuhamo, čeprav so najpogostejši ajdovi in koruzni. Seveda lahko uporabimo tudi mešanico različnih vrst moke in dobimo tako imenovane zmesne žgance. Lahko jih zmešamo s kuhanim krompirjem, po tem receptu nastanejo na primer prekmurski dodoli.
Seveda so tako žganci kot polenta osnova, ki potrebuje sočno spremljavo, sladko ali slano. Gotovo najprej pomislimo na vroče stopljene ocvirke, ki jih prelijemo čez ajdove žgance, vendar jih lahko postrežemo še s številnimi omakami, mesnimi ali brezmesnimi. V tradicionalni kuhinji so nepogrešljiva priloga h golažu, priležejo pa se tudi k različnim mesnim obaram.
Postrežemo jih h gobovi omaki s smetano ali brez nje, pa z različnimi zelenjavnimi omakami, imenitni so s praženo čebulo. Če ni drugega, jih prelijemo s tekočino, ki je ostala od pečenke. Pozimi spremljajo dušeno kislo zelje oziroma repo in pečenice ali krvavice. Za zajtrk jih zalijemo s toplim ali mrzlim mlekom ali belo kavo, zelo dobri so tudi z jogurtom ali kislim mlekom. Tako žgance kot polento lahko prihranimo za dan ali dva, pogrejemo jih lahko v ponvi ali zalijemo z vročim mlekom.
Tradicionalno jih postrežemo z golažem. FOTO: Dulezidar/Getty Images
Razlika je tudi v pripravi, polento zakuhamo v veliki količini vode in jo med kuhanjem mešamo, da je gladka, brez grudic, medtem ko za žgance moko stresemo v vrelo vodo, da ostane na kupu, in kuhamo po posebnem postopku brez mešanja. Ko je moka kuhana, vodo, ki je ostala, odlijemo in prihranimo, žgance pa s kuhalnico premešamo tako, da maso pritiskamo ob stene lonca. Po potrebi zalivamo z vodo, v kateri se je moka kuhala. Na koncu jih z vilicami nadrobimo oziroma natrgamo na manjše kose.
Polenta se kuha iz zdroba, žganci iz moke. FOTO: Todorean Gabriel/Getty Images
Kuharski mojstri opozarjajo, da je za pripravo dobrih žgancev, ki jih v Sloveniji poznamo še od druge polovice petnajstega stoletja, prinesli pa smo jih iz Nemčije, ključna moka. Najbolje, da je mleta integralno, na mlinske kamne. Primerna so različna žita, tudi iz pšenične, ječmenove ali pirine moke jih lahko skuhamo, čeprav so najpogostejši ajdovi in koruzni. Seveda lahko uporabimo tudi mešanico različnih vrst moke in dobimo tako imenovane zmesne žgance. Lahko jih zmešamo s kuhanim krompirjem, po tem receptu nastanejo na primer prekmurski dodoli.
Seveda so tako žganci kot polenta osnova, ki potrebuje sočno spremljavo, sladko ali slano. Gotovo najprej pomislimo na vroče stopljene ocvirke, ki jih prelijemo čez ajdove žgance, vendar jih lahko postrežemo še s številnimi omakami, mesnimi ali brezmesnimi. V tradicionalni kuhinji so nepogrešljiva priloga h golažu, priležejo pa se tudi k različnim mesnim obaram.
Za dobre žgance je ključna kakovostna moka, najbolje mleta na kamne.
Postrežemo jih h gobovi omaki s smetano ali brez nje, pa z različnimi zelenjavnimi omakami, imenitni so s praženo čebulo. Če ni drugega, jih prelijemo s tekočino, ki je ostala od pečenke. Pozimi spremljajo dušeno kislo zelje oziroma repo in pečenice ali krvavice. Za zajtrk jih zalijemo s toplim ali mrzlim mlekom ali belo kavo, zelo dobri so tudi z jogurtom ali kislim mlekom. Tako žgance kot polento lahko prihranimo za dan ali dva, pogrejemo jih lahko v ponvi ali zalijemo z vročim mlekom.
