Slastni sirup iz dreves

Vsako okolje ima svoje prehranske navade, ljudje izkoriščamo, kar nam pač narava ponuja in omogoča. Obiskovalci naših krajev se pogosto čudijo nad našim navdušenjem nad bučnim oljem, medtem ko smo mi nekoliko zadržani do drugih navad, kot je obsedenost z javorjevim sirupom. Ni skrivnost, da so v Združenih državah z njim malone obsedeni, saj se lahko znajde povsod, v palačinkah, na čipsu, siru, celo v hot dogih, ali pa se uporablja kot sladilo. No, saj tudi mi poznamo bučno olje v juhi ali pa z njim oplemenitimo sladice. Medtem ko večina dobro ve, kako nastaja bučno olje, je za marsikoga skrivnost, od kod prihaja javorjev sirup.

Neredki ugibajo, da ga pridobivamo iz cvetov drevesa, ki se nato polagajo v sladkor, v resnici pa teče neposredno iz luknje, ki jo zvrtamo v deblo. Ni pa javor edina drevesna sorta, ki izloča slad, ki ga lahko spremenimo v sirup. Radodarni so tudi platana, beli oreh, navadni oreškar in breze, vendar večinoma niso tako sladki in iz njih ne dobimo tako veliko sirupa. Javorjev sirup je zdravo hranilo, če ga uživamo v ustreznih količinah.
Pozna zima in zgodnja pomlad sta idealni obdobji za pridobivanje sirupa, saj so takrat nihanja v temperaturah zelo visoka. Ne preseneča, da ga največ pridelajo v severnih državah, na primer v Kanadi. Proces pridobivanja drevesu ne škodi, če ga izvedemo pravilno – prenehati moramo, ko popki drevesa nabreknejo. Celoten proces pridobivanja lahko strnemo v štiri korake.

Zvrtamo luknjo

Najprej s pomočjo vrtalnika zvrtamo približno pet centimetrov globoko luknjo v deblo drevesa, ki mora imeti premer najmanj 25 centimetrov, dvakrat širša debla prenesejo dve luknji, tista s premerom vsaj 65 centimetrov pa tri. Luknjo naredimo na višini, ki je udobno dosegljiva, najbolje med 60 in 120 centimetri nad tlemi, zvrtana pa naj bo pod kotom petih stopinj, tako da bo tekočina lažje tekla iz drevesa.

Potem namestimo cevko. Najpogosteje se uporabljajo posebne pipice, ki jih zabijemo v luknjo, nanje pa lahko obesimo vedro. Prav tako lahko v luknjo namestimo cev in zbiramo sok v posodi, ki stoji na tleh ob drevesu. Sok vsak dan prelivamo v večjo posodo, ki mora biti spravljena v hladilniku. Če so v tekočini trdni delci ali nečistoče, jih odstranimo s filtriranjem. Ko smo zbrali dovolj soka, ga prevremo.

Vretje in stekleničenje

Najmanj štiri litre soka prelijemo v posodo in počakamo, da zavre. Nato znižamo temperaturo in ga pustimo kuhati približno eno uro oziroma dokler se tekočina ne zgosti, da le počasi kaplja z žlice. Če začne vreti čez rob lonca, se površine nežno dotaknemo s koščkom masla. Na koncu naj bi od štirih litrov soka ostalo nekaj več kot 100 gramov sirupa.

Pri drugih drevesnih sortah dobimo manj sirupa, pri brezi moramo biti previdni, da soka ne kuhamo pri previsoki temperaturi.
Vroči sirup skozi kovinski lij prelijemo v čiste, sterilizirane steklenice in jih takoj zapremo. Sirup bo v zaprtih steklenicah uporaben dve leti. Po odprtju bo v hladilniku obstojen približno eno leto.