NA ZDRAVJE
Sliva je kraljica dobre prebave
Slive ohranjajo zdravje organizma in krepijo imunski sistem, osvežijo in dajo energijo; čuvajo zdravje kosti in kože.
Odpri galerijo
Krepijo odpornost. FOTO: Yelenayemchuk/Getty Images
Od nekdaj jih uporabljamo v kulinariki, a pogosto ostanejo spregledane. Pa bi jih morali večkrat jesti, saj so slive pravo supersadje.
Bogate so z vitaminom C, vsebujejo še vitamine skupine B, E in K, tudi A: slive so bogate z betakarotenom, ki se v organizmu spremeni v vitamin A. So tudi bogat vir mineralov: v njih je veliko kalija in fosforja pa tudi železa, magnezija in kalcija. Vsebujejo veliko antioksidantov, ki varujejo celice pred škodljivim vplivom prostih radikalov.
Že en sadež vsebuje toliko antioksidantov kot pest borovnic, so pokazale nekatere raziskave. Zaradi vseh naštetih vitaminov in mineralov je jasno, da slive krepijo imunski sistem in srce in ožilje, prispevajo k zdravju kosti, čistijo jetra, izboljšujejo vid, dvigajo razpoloženje in krepijo spomin. Tudi krvni tlak regulirajo, saj vsebujejo kalij, v sto gramih svežih sliv ga je okoli 160 mg. Raziskave so pokazale, da njihovo redno uživanje blagodejno vpliva na srce, pravzaprav na ves srčno-žilni sistem.
Redno uživanje sliv blagodejno vpliva na srce.
Znano je, da spodbujajo prebavo, predvsem pomagajo proti zaprtju, saj so bogate z vlakninami, obenem tudi nižajo raven slabega holesterola. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli, če vas daje slaba prebava, si le privoščite pest sliv na dan. In tudi hujšamo lahko z njimi, saj imajo le malo kalorij.
Slive so, kot rečeno, polne C-vitamina, ki ohranja zdravje celotnega telesa in krepi imunski sistem, obenem pospešuje absorpcijo železa, ohranja zdravje kože, mišic, kosti, tudi zob in dlesni, varuje pred bakterijami, virusi in alergijami. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko ta pomembni vitamin tudi niža tveganje za razvoj nekaterih vrst raka in tudi bolezni srca.
Z uživanjem sliv naj bi preprečevali utrujenost in tudi preprečevali krče. Že omenjena betakaroten in vitamin E skrbita tudi za kožo; ohranjata njeno elastičnost, upočasnjujeta nastajanje gub in drugih znakov staranja, manj naj bi bilo tudi aken, pospešujeta celjenje ran, hitrejša je regeneracija poškodovanega tkiva, na primer brazgotin, delujeta tudi protivnetno ter skrbita za lep videz našega največjega organa.
Najbolje je jesti sveže, pravkar obrane, seveda ravno prav zrele, tudi suhe koristijo zdravju, predvsem prebavi, vsebujejo kar šestkrat več antioksidantov kot surovi plod.
Bogate so z vitaminom C, vsebujejo še vitamine skupine B, E in K, tudi A: slive so bogate z betakarotenom, ki se v organizmu spremeni v vitamin A. So tudi bogat vir mineralov: v njih je veliko kalija in fosforja pa tudi železa, magnezija in kalcija. Vsebujejo veliko antioksidantov, ki varujejo celice pred škodljivim vplivom prostih radikalov.
Tudi suhe si privoščimo, vsebujejo šestkrat več antioksidantov kot sveže. FOTO: Detry26/Getty Images
Že en sadež vsebuje toliko antioksidantov kot pest borovnic, so pokazale nekatere raziskave. Zaradi vseh naštetih vitaminov in mineralov je jasno, da slive krepijo imunski sistem in srce in ožilje, prispevajo k zdravju kosti, čistijo jetra, izboljšujejo vid, dvigajo razpoloženje in krepijo spomin. Tudi krvni tlak regulirajo, saj vsebujejo kalij, v sto gramih svežih sliv ga je okoli 160 mg. Raziskave so pokazale, da njihovo redno uživanje blagodejno vpliva na srce, pravzaprav na ves srčno-žilni sistem.
Redno uživanje sliv blagodejno vpliva na srce.
Znano je, da spodbujajo prebavo, predvsem pomagajo proti zaprtju, saj so bogate z vlakninami, obenem tudi nižajo raven slabega holesterola. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli, če vas daje slaba prebava, si le privoščite pest sliv na dan. In tudi hujšamo lahko z njimi, saj imajo le malo kalorij.
Slive so, kot rečeno, polne C-vitamina, ki ohranja zdravje celotnega telesa in krepi imunski sistem, obenem pospešuje absorpcijo železa, ohranja zdravje kože, mišic, kosti, tudi zob in dlesni, varuje pred bakterijami, virusi in alergijami. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko ta pomembni vitamin tudi niža tveganje za razvoj nekaterih vrst raka in tudi bolezni srca.
Z uživanjem sliv naj bi preprečevali utrujenost in tudi preprečevali krče. Že omenjena betakaroten in vitamin E skrbita tudi za kožo; ohranjata njeno elastičnost, upočasnjujeta nastajanje gub in drugih znakov staranja, manj naj bi bilo tudi aken, pospešujeta celjenje ran, hitrejša je regeneracija poškodovanega tkiva, na primer brazgotin, delujeta tudi protivnetno ter skrbita za lep videz našega največjega organa.
Vlaknine pomagajo proti zaprtju in nižajo raven slabega holesterola.
Najbolje je jesti sveže, pravkar obrane, seveda ravno prav zrele, tudi suhe koristijo zdravju, predvsem prebavi, vsebujejo kar šestkrat več antioksidantov kot surovi plod.
