Slovenci zaužijemo preveč soli, ne boste verjeli, kje se je skriva največ

Sol je bila od nekdaj izredno cenjena, vsi se najbrž še spomnimo pripovedke o Martino Krpanu in njegovih tihotapskih podvigih s soljo. Sol poudari okus jedi, vsebuje pa tudi minerale, ki so bistvenega pomena za delovanje organizma, med njimi jod in natrij, a preveč soli, kot preveč vsega, četudi dobrega, je vse prej kot zdravo.

Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, je prekomeren vnos soli eden izmed ključnih prehranskih dejavnikov, ki pomembno prispevajo k razvoju visokega krvnega tlaka, težave, ki pesti mnoge Slovence. Tudi zato, ker soli zaužijemo preveč.

To je pokazala raziskava, ki so jo izvedli Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter trije oddelki UKC Ljubljana. V njej je sodelovalo 518 oseb, starih med 25 in 64 let, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ocena vnosa soli pa je, kot so pojasnili na Inštitutu za nutricionistiko, temeljila na analizi koncentracij natrija v 24-urnem urinu.

Dvakrat več od priporočene količine

»Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijemo 10 gramov soli, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem,« so sporočili iz omenjenega inštituta.

»Med moškimi je povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 grama soli na dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 grama na dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot pet gramov na dan, dosega le 12 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 odstotkov) v primerjavi z moškimi (8 odstotkov),« je ob tem dodala doc. dr. Urška Blaznik, koordinatorka projekta Manjsoli.si z NIJZ.  

Saša Kugler z NIJZ je izpostavila, da se mnogi Slovenci trudijo, da bi vnos soli zmanjšali. »Tri četrtine odraslih je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica (53 odstotkov) se izogiba predelanim živilom, a le osem odstotkov odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen,« pravi Blaznikova.

Najbolj kritičen je beli kruh

Predelana živila in obroki, ki niso pripravljeni doma, denimo predpripravljeni obroki ali živila, slani prigrizki, kruh in pekovski izdelki, mesni izdelki in podobno prispevajo največji delež k dnevnemu vnosu soli v sodobni prehrani. V večini evropskih držav tovrstni izdelki oziroma obroki predstavljajo tudi do 75 odstotkov dnevnega vnosa.

V Sloveniji so ključni viri soli v prehrani predvsem kruh in pekovski izdelki (35 odstotkov), sledijo mesni izdelki (27,9 odstotkov), predelana zelenjava, oziroma vloženine (6,6 odstotka), ter siri (5,3 odstotka).

»Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v črnem pšeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g in 1,18 g soli na 100 g kruha), najvišja pa v obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjši pekarn – v belem pšeničnem kruhu (1,34 g soli na 100 g kruha) in mešanem kruhu (1,37 g soli na 100 g kruha),« je ob izpostavil direktor Inštituta za nutricionistiko prof. dr. Igor Pravst.