Smeh in spanje blažita stres
Vsakdanje stresno življenje lahko dolgoročno precej škoduje, zato ga je dobro sproti preprečevati.
Odpri galerijo
Da stres negativno vpliva na zdravje, posamezniki velikokrat pomislijo šele takrat, ko zbolijo. »Vse je prišlo za tabo,« njihovi najbližji ali prijatelji pogosto pojasnjujejo padec imunskega sistema. Stresno življenje, zlasti če se vleče iz dneva v dan, je vsekakor lahko eden od dejavnikov za pojav resnejših bolezni, da o slabšem duševnem zdravju ne govorimo. Zato je dobro vedeti, kako se spopadati s stresom in kako dolgoročno doseči, da vas ne bo ogrožal.
Začnimo s spanjem. Telo se mora po koncu dneva spočiti od vsega, kar se je nabralo. Prav z dovolj spanja, ki naj ga bo okoli osem ur, boste tudi možganom omogočili, da bodo nov dan začeli zbrani in spočiti. Kar se tiče vsakodnevnih službenih pa tudi zasebnih dejavnosti, strokovnjaki svetujejo organiziranost. Torej da vnaprej veste, kdaj in kaj morate narediti, da ne lovite zadnjih minut. Stresne situacije si tako po nepotrebnem ustvarjate sami. Dobro je tudi, da v primeru, ko naletite na večji problem ali nalogo v službi, ki vas skrbi, na vse pogledate iz druge perspektive. Pri tem ohranite optimistično razmišljanje.
Na primer, recite si, da gre le za zahtevno nalogo, ki ste jo zmožni opraviti in zaradi katere se ne bo podrl svet. V takih primerih je dobro, da s kakšno drugo dejavnostjo pozabite na problem ali nalogo in se vrnete k njej pozneje ter nadaljujete delo.
Čeprav se zdi v stresnih situacijah skoraj povsem nepredstavljivo, je zdravilo proti stresu tudi smeh. Znanstvene študije so namreč pokazale, da smejanje zmanjšuje stres in niža krvni tlak. Dovolj bo že, če pogledate kakšen smešen videoposnetek. Nekateri za premagovanje stresa oziroma napetosti uporabljajo igračke proti stresu, stiskajo jih in tako iz sebe spravijo negativno napetost.
Čeprav si dandanes marsikdo, zlasti mlajši, težko predstavlja, da bi kaj zapisovali v zvezke, je dobra antistresna dejavnost pisanje dnevnika. Vanj lahko zapišemo svoje vsakodnevne misli, hkrati pa s tem vrednotimo svoja čustva in si poskušamo razložiti, kaj je tisto, kar nam povzroča stres. Včasih, kot pravijo strokovnjaki, pomaga že, da negativne misli prelijemo na papir in morda se bomo kmalu počutili bolje.
Ne pozabiti ne gre niti na hrano. Že zaradi splošnega dobrega počutja mora biti prehrana uravnotežena. Med živili pa se najde tudi kakšno, ki niža stres, taki so po nekaterih raziskavah grški jogurt in školjke. Na živčni sistem dobro vplivajo tudi banane, meso, kosmiči in polnozrnata živila.
Poleg tega si moramo vsak dan par minut vzeti tudi samo zase. Pojdite v savno, na masažo ali si po stresnem dnevu privoščite toplo kopel. Nekaterim pomaga poslušanje mirne sproščajoče glasbe.
Pri vsakodnevnem sproščanju in blaženju stresa lahko pomaga tudi pes. S svojim ljubljenčkom se prav vsak dan odpravite na bližnji hrib, se predajte naravi in si zbistrite misli. Koristi tudi gibanje, v naravi ali fitnesu, lahko plešete ali plavate, izvajate jogo ali kaj tretjega.
Pomembno je tudi, da ne skrivate svojih problemov, zaupajte jih družini, prijateljem. Tako se boste počutili bolje, problemi bodo postali manjši, kot se je zdelo na prvi pogled, izgubili boste pa tudi občutek, da ste sami na svetu.
Začnimo s spanjem. Telo se mora po koncu dneva spočiti od vsega, kar se je nabralo. Prav z dovolj spanja, ki naj ga bo okoli osem ur, boste tudi možganom omogočili, da bodo nov dan začeli zbrani in spočiti. Kar se tiče vsakodnevnih službenih pa tudi zasebnih dejavnosti, strokovnjaki svetujejo organiziranost. Torej da vnaprej veste, kdaj in kaj morate narediti, da ne lovite zadnjih minut. Stresne situacije si tako po nepotrebnem ustvarjate sami. Dobro je tudi, da v primeru, ko naletite na večji problem ali nalogo v službi, ki vas skrbi, na vse pogledate iz druge perspektive. Pri tem ohranite optimistično razmišljanje.
Na primer, recite si, da gre le za zahtevno nalogo, ki ste jo zmožni opraviti in zaradi katere se ne bo podrl svet. V takih primerih je dobro, da s kakšno drugo dejavnostjo pozabite na problem ali nalogo in se vrnete k njej pozneje ter nadaljujete delo.
Stres nam daje motivacijo in spodbuja k akciji. Če je pretiran, se kopiči in ponavlja, škodi zdravju. Posledice so utrujenost in nespečnost, visok tlak in bolečine v hrbtu, glavoboli in tudi prebavne težave, od bolečin v želodcu do driske ali zaprtja. Pomaga redno, pravilno in zdravo prehranjevanje, torej antioksidanti: stražarji, ki ščitijo pred prostimi radikali, ki se sproščajo zaradi škodljivih okoljskih vplivov. Antioksidanti ščitijo kožo, živce in notranje organe in omogočajo, da nemoteno delujejo. Redno uživanje antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem nastanek nekaterih bolezni, dokazujejo raziskave; zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, ateroskleroze in bolezni, ki so povezane s kajenjem, upočasnijo zamotnitev očesne leče, izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice. Ker večine antioksidantov telo ne izdeluje samo, jih vnašamo s hrano. Najdemo jih v običajni raznovrstnih živilih (zlasti v vsem sadju in zelenjavi, nekateri so močnejši kot drugi) in prehranskih dopolnilih. Prehranska dopolnila je priporočljivo uživati, predvsem ko so potrebe po vitaminih in mineralih povečane ter v primerih, ko zaradi zdravstvenih ali drugih okoliščin ni mogoče zaužiti zadostne količine teh snovi iz hrane.
Čeprav se zdi v stresnih situacijah skoraj povsem nepredstavljivo, je zdravilo proti stresu tudi smeh. Znanstvene študije so namreč pokazale, da smejanje zmanjšuje stres in niža krvni tlak. Dovolj bo že, če pogledate kakšen smešen videoposnetek. Nekateri za premagovanje stresa oziroma napetosti uporabljajo igračke proti stresu, stiskajo jih in tako iz sebe spravijo negativno napetost.
Pojdite v naravo, bodite aktivni
Čeprav si dandanes marsikdo, zlasti mlajši, težko predstavlja, da bi kaj zapisovali v zvezke, je dobra antistresna dejavnost pisanje dnevnika. Vanj lahko zapišemo svoje vsakodnevne misli, hkrati pa s tem vrednotimo svoja čustva in si poskušamo razložiti, kaj je tisto, kar nam povzroča stres. Včasih, kot pravijo strokovnjaki, pomaga že, da negativne misli prelijemo na papir in morda se bomo kmalu počutili bolje.
Ne pozabiti ne gre niti na hrano. Že zaradi splošnega dobrega počutja mora biti prehrana uravnotežena. Med živili pa se najde tudi kakšno, ki niža stres, taki so po nekaterih raziskavah grški jogurt in školjke. Na živčni sistem dobro vplivajo tudi banane, meso, kosmiči in polnozrnata živila.
Poleg tega si moramo vsak dan par minut vzeti tudi samo zase. Pojdite v savno, na masažo ali si po stresnem dnevu privoščite toplo kopel. Nekaterim pomaga poslušanje mirne sproščajoče glasbe.
Pri vsakodnevnem sproščanju in blaženju stresa lahko pomaga tudi pes. S svojim ljubljenčkom se prav vsak dan odpravite na bližnji hrib, se predajte naravi in si zbistrite misli. Koristi tudi gibanje, v naravi ali fitnesu, lahko plešete ali plavate, izvajate jogo ali kaj tretjega.
Telo se mora po koncu dneva spočiti od vsega, kar se je nabralo skozi dan.
Pomembno je tudi, da ne skrivate svojih problemov, zaupajte jih družini, prijateljem. Tako se boste počutili bolje, problemi bodo postali manjši, kot se je zdelo na prvi pogled, izgubili boste pa tudi občutek, da ste sami na svetu.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja