Smučanje je drago, poškodbe še dražje

Po eni izmed raziskav iz leta 2014 redno ali občasno smuča dobra petina oziroma 22,1 odstotka prebivalcev Slovenije. Domala na vsakem koncu države lahko najdemo kakšno manjše ali večje smučišče. Med Slovenci je popularna tudi smučarija v sosednjih državah. Preden pristopimo k tej športni aktivnosti, ki so jo mnogi poimenovali slovenski nacionalni šport, pa se moramo prepričati o opremi in telesni pripravljenosti.
 

Sodobne smučke, velika hitrost

Strokovnjaki priporočajo uporabo čelade za zaščito glave prav za vse smučarje, obvezna pa je za otroke, mlajše od 14 let. V zadnjih letih je namreč vedno več poročil o poškodbah ali celo nesrečah s smrtnim izidom na smučiščih v Sloveniji in tujini, zato sta preudarnost in previdnost na prvem mestu. Predvsem pa smučanje po zmožnostih vsakega posameznika. Kot pravi Aleksej Kuzmin, dolgoletni član Demo Team Slovenija, smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo, da smučarji lažje izpeljejo zavoj, toda opozarja: »Zaradi tega je smučanje hitrejše in morajo smučarji bolje nadzorovati svojo hitrost.« Ob pomanjkanju nadzora hitrosti so nepredvideni dogodki, kot so trki, pogostejši.

Inšpektorat za notranje zadeve vodi evidenco nesreč na smučišču, v pretekli sezoni so jih vpisali kar 948, od tega 41 hudih. Med slednje spadajo hude in posebno hude telesne poškodbe ter smrt.
Na vsakem smučišču so reševalci, ki ob nezgodi pomagajo, je pa priporočljivo, da se pred smučanjem dodatno nezgodno zavarujete, pa naj gre za smučanje za en dan ali več dni. Slovenske zavarovalnice ponujajo številne možnosti.
 

Zlom noge v Avstriji, 11 tisočakov za zdravljenje

Suzana Žbogar z Vzajemne s primerom ponazarja, kaj smučarju v resnici prinese sklenjeno nezgodno zavarovanje: »Zavarovanec si je na smučišču v Avstriji zlomil nogo in je potreboval tudi operacijo. Strošek njegovega zdravljenja je znašal 11.000 evrov. Družinsko zavarovanje za 5-dnevno smučanje v Avstriji (z zavarovalno vsoto 25.000 evrov) znaša 16,97 evra (premija velja za vso družino). Posameznik bi v tem primeru odštel 8,48 evra.«


Za smučanje v tujini se morate posebej zavarovati, če želite asistenco v primeru nezgode. V Sloveniji pa le, če nimate urejenega nobenega dodatnega nezgodnega zavarovanja. Pri tem je treba poudariti, da pri omenjeni zavarovalnini ni vključenih kritij, kot je osebna odgovornost za nesrečo.

»Če se želimo zaščititi pred škodami, ki jih zavarovanec povzroči tretjim osebam, pa je vsekakor primerno zavarovanje odgovornosti. V tem primeru so pokriti odškodninski zahtevki za škode, ki jih zavarovanec ali njegovi družinski člani na smučišču povzročijo tretjim osebam. Gre za poškodovanje oseb in/ali stvari tretjih oseb. V Zavarovalnici Sava imajo vsi zavarovanci, ki imajo sklenjeno premoženjsko zavarovanje DOM, zavarovanje odgovornosti do zavarovalne vsote 100.000 evrov zajeto že v osnovnem kritju,« nam povedo na Zavarovalnici Sava. Posebnega zavarovanja za smučanje ne ponujajo, saj lahko poškodbo pokrijejo iz nekaterih sklenjenih nezgodnih zavarovanj.


Podobno je pri Zavarovalnici Triglav, zato Luka Pušnik svari: »Dobro je vedeti, da smučar, ki ne upošteva mednarodnih pravil FIS in povzroči nesrečo drugemu smučarju, odškodninsko odgovarja za nastale poškodbe in materialno škodo. To lahko pokrije iz kritja zavarovanja odgovornosti, če ima sklenjeno zavarovanje osebne zaščite (ki nudi najvišja kritja), ali paketnega zavarovanja DOM.«
 

Evropska kartica ni za helikopter

Smučarju v tujini pomaga evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, a dejstvo je, da lahko stroški hitro narastejo. »Na smučiščih v tujini medicinsko pomoč pogosto zagotavljajo zdravniki zasebniki, ki izvajajo tudi morebitne prevoze poškodovancev do zdravstvene ustanove. Teh stroškov evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne krije, zato nesreča na smučišču poleg drugih težav lahko povzroči še visoke stroške za zdravstveno pomoč. Pri tem lahko samo stroški helikopterskega prevoza do bolnišnice znašajo več tisoč evrov,« še pove predstavnik Triglava in priporoča zavarovanje za tujino.


»V primerjavi z vsemi prijavljenimi nezgodami je delež smučarskih nezgod nizek. Če primerjamo leti 2018 in 2019, ni večje razlike v številu prijavljenih škod, ravno tako ni večjih razlik v obliki poškodb. Najpogostejša je poškodba kolena, podlahti in zapestja, rame in gležnja,« nam pove Lea Cimperman iz Generali zavarovalnice ter priporoča sklenitev posebnega zavarovanja za smučanje WIZ Smučar (velja po celotni Evropi), ki krije nezgodo na smučišču in odgovornost za škodo, ki jo smučar povzroči drugim udeležencem. Priporoča tudi sklenitev dodatkov za nezgodo, ki bi denimo pokrili trajno invalidnost ali smrt oziroma nezmožnost za delo.
 

Nesreče po lastni krivdi

Statistika kaže, da je delež Slovencev v nesrečah na slovenskih smučiščih lani v primerjavi s sezono 2017/18 upadel za pet odstotnih točk, tako da je bil delež udeležencev iz Slovenije v nesrečah 73-odstoten. Sledili so hrvaški državljani (9 %), Madžari (3), Britanci (2), po 1 % pa pripade državljanom Srbije, Italije, Češke, Slovaške, Rusije in Romunije.


Najpogostejši vzrok je lastna krivda, od zarobljene smučke do izgube ravnotežja, sledijo slaba vidljivost, narit ali moker sneg, hitrost ter pomanjkljivo smučarsko znanje.
Pred odhodom na smučanje je torej modro poskrbeti za svoje zavarovanje, kajti nesreča nikoli ne počiva.