ZDRAVJE
Socialna varnost bolnikov z rakom
Rak vpliva na vsa področja bolnikovega življenja; s sistemskimi ukrepi jim je treba omogočiti čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delo, ki ga zmorejo.
Odpri galerijo
Na nedavni okrogli mizi, ki je potekala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v organizaciji Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, so predstavniki organizacij bolnikov z rakom in strokovnjaki s področij zdravstva, zdravstvenega zavarovanja, invalidskega varstva ter gospodarstva opozorili na številne socialne izzive, s katerimi se soočajo bolniki z rakom in mnogi drugi kronični bolniki, ter poudarili, da obstoječe zakonodajne rešitve niso ustrezne. Predsednica Europe Donne dr. Tanja Španić je posebej omenila težave bolnikov pri vrnitvi na delo: »Izkušnje bolnikov kažejo, da imajo delodajalci velikokrat premalo posluha za prilagoditev delovnega mesta ali prekvalifikacijo. Zaposlenega, ki se lahko v službo vrne le za krajši delovni čas, nadrejeni pogosto ne obravnavajo več kot enakovrednega sodelavca, zato ni deležen nagrajevanja in napredovanja; morebitnih nadur, ki jih zahteva proces dela, mu delodajalec ne sme izplačati in podobno. Druga velika težava so invalidske pokojnine ali delna nadomestila za invalidnost, ki so res nizka: 210 evrov delnega nadomestila ob polovični plači ne zadošča za normalno življenje, da ne omenjam številnih bolnikov z rakom, ki morajo mesec preživeti s 300 ali 400 evri invalidske pokojnine. Vse to so vprašanja, ki jih moramo urediti, tudi vprašanje pravice do pozabe. Bolniki in nekdanji bolniki z rakom se namreč s težavami srečujejo tudi pri najemanju dolgoročnejših posojil in sklepanjem življenjskih zavarovanj, saj jih nekdanja diagnoza spremlja vse življenje.«
Med nami je okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen ter da nas staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe postavljata pred pomembno dilemo, ali je delo za bolnika z rakom škodljivo ali celo koristno, je poudarila prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana: »Če se človek ne počuti dobro na delovnem mestu in v kolektivu, se bo upiral vrnitvi v službo. Pri vrnitvi na delovno mesto se prepleta več faktorjev, kot so bolnikovo zdravstveno stanje, zahtevnost delovnega mesta, predhodni odnosi v kolektivu, motivacija za delo in podobno. Mladi bolniki, ki obolijo za rakom, si zelo želijo nazaj na delo in jih je strah opredelitve, da bodo postali invalidi in bodo tako v življenju omejeni.«
Na okrogli mizi so pozvali, da je treba ljudem, ki jih je bolezen trajno oropala zmožnosti za delo, omogočiti dostojno socialno varnost. Pozvali so tudi k aktivnejšim politikam promocije zdravja in spodbudam delodajalcem za vlaganje v zdravje in varnost zaposlenih in še, da morajo biti uradni postopki, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom in tudi drugi bolniki, enostavni, usklajeni in hitri, predvsem pa bolnikom razumljivi.
Vrnitev na delo
Rak vpliva na vsa področja bolnikovega življenja, tudi na socialno varnost, saj začasno ali trajno zniža prihodke posameznika in njegove družine. Socialna varnost je v procesu zdravljenja in rehabilitacije ključnega pomena, da se lahko bolnik res celostno posveti čim hitrejšemu okrevanju, so poudarili na okrogli mizi. Bolnikom in nekdanjim bolnikom z rakom je treba s sistemskimi ukrepi omogočiti čimprejšnje okrevanje in vrnitev na delo, ki ga zmorejo, je dejala prof. dr. Metoda Dodič - Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana: »Bolnik bi se moral čim prej vrniti, če je le mogoče, na svoje delovno mesto, če to ni mogoče, pa na neko drugo mesto v istem kolektivu. Vračanje na delo naj ne bo nujno za štiri ali osem ur, na delo naj se vrne tudi po dve uri na dan. Ne gre pozabiti na možnost dela od doma. Seveda je pri temtreba upoštevati pacientove želje, stopnjo prizadetosti, interesov. Bolniku mora poznati možnosti, ki jih ima, prednosti in slabosti hitrega vračanja. Bojim se, da številni bolniki delo a priori jemljejo kot nekaj, kar škodljivo vpliva nanje.«
Med nami je okoli sto tisoč bolnikov in bolnic z rakom, kar pomeni, da rak ni več smrtna, ampak kronična bolezen ter da nas staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe postavljata pred pomembno dilemo, ali je delo za bolnika z rakom škodljivo ali celo koristno, je poudarila prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljubljana: »Če se človek ne počuti dobro na delovnem mestu in v kolektivu, se bo upiral vrnitvi v službo. Pri vrnitvi na delovno mesto se prepleta več faktorjev, kot so bolnikovo zdravstveno stanje, zahtevnost delovnega mesta, predhodni odnosi v kolektivu, motivacija za delo in podobno. Mladi bolniki, ki obolijo za rakom, si zelo želijo nazaj na delo in jih je strah opredelitve, da bodo postali invalidi in bodo tako v življenju omejeni.«
Na okrogli mizi so pozvali, da je treba ljudem, ki jih je bolezen trajno oropala zmožnosti za delo, omogočiti dostojno socialno varnost. Pozvali so tudi k aktivnejšim politikam promocije zdravja in spodbudam delodajalcem za vlaganje v zdravje in varnost zaposlenih in še, da morajo biti uradni postopki, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom in tudi drugi bolniki, enostavni, usklajeni in hitri, predvsem pa bolnikom razumljivi.