Soja: primerna za mnogo različnih jedi
Stročnice so izjemno priljubljene v prehrani, pri nas so čislane predvsem fižol, grah in leča pa tudi čičerika. Vse naštete uživamo predvsem v zrnju, fižol tudi v stročju. Manj pogosto je na jedilniku bob, posebno pozornost pa si zasluži soja. To je stročnica, ki izhaja iz Azije, najverjetneje Kitajske, kjer so jo uživali, tako pravijo stari viri, že pred 5000 leti. Tudi danes je v azijski kuhinji bogato zastopana, vendar predvsem predelana, na primer v omako ali tofu, priljubljeni so denimo sojini kalčki.
Kljub tisočletni zgodovini ima soja v Evropi precej kratko tradicijo, saj so jo začeli na stari celini pridelovati šele v 18. stoletju, v Ameriki pa še kasneje, v 19. stoletju, in še to na manjših površinah in predvsem kot krmno rastlino. V prehrani človeka se je uveljavila med obema vojnama in po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo hrane, soja pa je odličen vir beljakovin.
Ravno zaradi bogate vsebnosti beljakovin je postala izjemno priljubljena, cenijo pa jo tudi in predvsem ljudje, ki ne uživajo živalskih beljakovin. Vsebuje precej maščob, po drugi strani pa malo ogljikovih hidratov.
Čeprav jo lahko kupimo tudi v zrnju, bodisi suho bodisi konzervirano, pa jo pogosteje uživamo v različnih izdelkih. Če se lotimo priprave suhega zrnja, moramo vedeti, da bo trajalo še precej dlje, kot če bi kuhali suhi fižol, prav tako jih je treba pred kuhanjem namakati čez noč. Soja se kuha dolgo, več ur, celo v ekonom loncu potrebuje najmanj eno uro. Lahko smo brez skrbi, da bi jo razkuhali, kot se zgodi s fižolom. Kuhano zrnje uporabimo kot druge stročnice, v enolončnicah ali juhah, omakah, prilogah, dodamo jih v solate, iz njih pripravimo pire, namaz ali polpete.
Zrnje se kuha še precej dlje kot fižol.
Sicer pa pogosteje segamo po različnih pripravkih, po večini iz fermentirane soje. Sem spadajo sojino mleko ali bolje rečeno napitek, pa sojin sir ali tofu, v azijskih jedeh je nepogrešljiva sojina omaka, ki daje specifičen okus. Zelo uporabni so sojini kosmiči, ki jih uporabimo kot nadomestek mesa za pripravo polpetov ali omak za testenine ter nadevov za polnjeno zelenjavo, na primer papriko ali jajčevce.
Iz nje pripravljajo moko, ki jo uporabljamo podobno kot žitno moko, kupimo lahko celo sojine testenine.
