HEPATITIS

Šokantno: vsakih 30 sekund se zgodi smrt zaradi te bolezni

Stroka si prizadeva za eliminacijo virusov hepatitisa B in C do leta 2030.
Fotografija: S pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo najhujše zaplete. FOTO: Jarun011/Getty Images
Odpri galerijo
S pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo najhujše zaplete. FOTO: Jarun011/Getty Images

Covid-19 ni edina javnozdravstvena kriza, opozarjajo strokovnjaki ob današnjem svetovnem dnevu hepatitisov, ki letos nosi geslo Hepatitis ne more čakati. Po šokantnih podatkih sodeč to zares drži, vsakih 30 sekund se namreč zgodi smrt, povezana s hepatitisom, zato bi morali družba, zdravstvo in politični odločevalci vse moči uperiti v odpravo nevarnih in tudi smrtonosnih virusov, ki vsako leto vzamejo več kot milijon življenj.
 

1,1 milijona smrti na leto


Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi, med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki pa se med seboj razlikujejo po načinu prenosa.
Cepljenje proti hepatitisu B je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. FOTO: Choreograph/Getty Images
Cepljenje proti hepatitisu B je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. FOTO: Choreograph/Getty Images

Posledica bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter, kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer zbirajo podatke o prijavljenih primerih virusnih hepatitisov; a ti ne kažejo realne slike, saj se testira premalo ljudi. Kar 1,1 milijona ljudi po svetu na leto umre zaradi posledic okužb s hepatitisoma B in C, vsako leto pa potrdijo skupno nove tri milijone okužb, in 9,4 milijona ljudi se zdravi zaradi kronične okužbe s hepatitisom C; diagnosticiranih je samo 10 odstotkov ljudi s kronično okužbo s hepatitisom B, od tega se jih samo 22 odstotkov ustrezno zdravi, manj kot polovica otrok, 42 odstotkov, ima v prvih mesecih življenja dostop do cepljenja proti hepatitisu B.


Svetovni dan hepatitisov zaznamujemo na rojstni dan Nobelovega nagrajenca Barucha Samuela Blumberga, stroka pa danes glasno opozarja na pomen testiranja, ki je ključno orodje na poti do odprave okužb z virusoma hepatitisa B in C in dosege globalnega cilja do leta 2030. Okužba s hepatitisom A ni kronična in je pogost spremljevalec slabih higienskih razmer. S človeka na človeka se prenaša s t. i. fizičnimi stiki, na primer z okuženimi rokami ali predmeti. Poznamo tudi hidrične okužbe, ko je okužen vodni vir, pojasnjujejo na NIJZ. Najboljša preventiva je dosledna higiena. Proti hepatitisu A se lahko cepimo, kar je posebno priporočljivo ob potovanjih v predele sveta, kjer so slabše higienske razmere in je bolezen endemična.

Okužba s hepatitisom B je lahko kronična in se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi se lahko okužimo tudi pri medicinskih ukrepih, kot so posegi ali transfuzija krvi. Najboljši preventivi sta cepljenje, tudi novorojencev kužnih mater, in uporaba kondoma. Pri odvisnikih je ključna uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog.


Okužba s hepatitisom C je lahko kronična, prenaša se s krvjo in njenimi pripravki. Okužimo se lahko z izmenjavo pribora za injiciranje, pri medicinskih posegih v državah z nizkimi zdravstvenimi standardi, pri prebadanju kože ali sluznic (tetoviranju, pirsingu) ali spolnem odnosu. Najboljši preventivi sta uporaba kondoma in sterilnega pribora za injiciranje drog pri odvisnikih. Cepiva proti hepatitisu C ni, je pa na voljo učinkovito zdravljenje, pojasnjujejo na NIJZ, kjer priporočajo testiranje za vse, ki so ali so bili v preteklosti izpostavljeni tveganim okoliščinam; pravočasno zdravljenje je namreč ključ do preprečevanja resnih posledic. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije