Šolarji podpisali, da ne bodo kadili: dokazan upad škodljive razvade med mladimi

Zadnji dve desetletji sta na področju zmanjševanja uporabe tobačnih izdelkov med mladimi pokazali pozitivne trende. Razširjenost kajenja med mladostniki resda upada, vendar pa tisti, ki škodljivo razvado razvijejo prej, kajenje, pa ne le cigaret, in tudi uporabo širšega asortimenta tovrstnih izdelkov (elektronske cigarete in izdelki, v katerih se tobak segreva) pogosteje nadaljujejo v poznejših starostnih obdobjih in imajo znatno več težav ob opustitvi, opažajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Marija Osvald Novak, Zvezdana Maurič Vražič, Borut Ambrožič (z leve)

V Sloveniji kadi vsak četrti odrasli prebivalec. V cigaretnem dimu je več kot 5000 kemikalij in snovi, ki so strupene in rakotvorne, negativno vplivajo na zdravje pljuč in škodijo imunskemu sistemu, zlasti dihalom, zaradi česar so kadilci bolj nagnjeni k okužbam. Prav tako imajo slabšo prognozo, če zbolijo za covidom-19. Zato imajo akcije, ki pred pastmi kajenja opozarjajo in ozaveščajo že najmlajše, še večji preventivni odmev. Ena takih je akcija Življenje je lepo – skrbim za svoje zdravje, ki se že skoraj 30 let odvija s poudarkom na vzgoji mladih za nekajenje.

Izžrebani nagrajenci OŠ Lovrenc na Pohorju

»Gre za zavezo posameznika k zdravemu in odgovornemu načinu življenja in pomeni korak naprej k družbi zdravja, družbi posameznikov, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Temelji na multidisciplinarnem sodelovanju in povezovanju zdravstvene stroke in šolstva in je že 28 let osrednja in dobro sprejeta praksa na slovenskih osnovnih šolah,« akcijo, katere nosilci so Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Zavod RS za šolstvo in osnovne šole v Sloveniji, predstavi koordinator na Štajerskem Borut Ambrožič. K sodelovanju so bile povabljene vse šole v Sloveniji, teh je 456, odzvalo pa se je 3200 učencev iz 272 šol. Padcu je botrovala tudi korona in z njo odsotnost otrok od pouka zaradi bolezni ali karantene.

Zdravje na prvem mestu

Tokrat je 90 nagrajencev iz 11 regij, ki so podpisali zavezo o nekajenju, za nagrado dobilo majico s kapuco, saj izleta v Gardaland niso mogli organizirati zaradi znanih zdravstvenih razlogov.

Vseslovensko nagradno žrebanje je letos potekalo na OŠ Lovrenc na Pohorju, ki jo obiskuje okoli 200 učencev, v kraju pa tudi sicer dajejo velik poudarek pomenu zdravja posameznikov in skupnosti; lani so, denimo, začeli vključevanje v mednarodni program, v mrežo Zdravih mest, katerega prvenstvena cilja sta nenehno spodbujanje zdravja in blagostanja za vse ter zmanjšanje neenakosti na področju zdravja.

»V šoli se zavedamo pomena zdravstvene preventive in zdravstvene pismenosti, ki jo s sodelujočimi partnerji tudi projektno uvajamo v naše programe,« je poudarila ravnateljica Marija Osvald Novak, ki se je ob koncu akcije razveselila petih izžrebanih učencev iz svoje šole.

Prvo zdravstveno opismenjevanje tehtnico prevesi v odločitev, ki na prvo mesto postavlja lastno zdravje in zdravje drugih. Zvezdana Maurič Vražič, predsednica štajerskega društva za boj proti raku, je tako prepričana, da »posamezniki z manjšo zdravstveno pismenostjo tudi slabše ocenjujejo svoje zdravje. Zato je še bolj pomembno, da so informacije, povezane z zdravjem, podane na enostaven in razumljiv način ter enostavno dostopne. Še posebno je to pomembno za mlade, pri katerih lahko s pravimi vzorci vedenja spodbudimo kakovost življenja.«

Koordinatorko projekta Fani Čeh je po eni strani celo presenetila velika odzivnost mladih, ki so z odločnim ne kajenju pokazali svojo zrelost in izobraženost v zdravstveni preventivi. »S tem ste se odločili raje za svež zrak in zdravo življenje in ne za odvisnost, ki lahko povzroči nastanek raka,« je podčrtala, saj je starost ob začetku kajenja zaradi hitre odvisnosti zelo pomemben dejavnik.

»Vsaj polovica mladih lahko postale odvisna, še preden pokadijo sedem cigaret na mesec,« opozarja Ambrožič in naniza še eno primerjavo: »Kadilci so kar v 90 odstotkih zasvojeni. Pri alkoholu je ravno obratno, le približno 10 odstotkov uživalcev postane zasvojenih. Po vdihu cigaretnega dima prodre nikotin v možganske celice v nekaj sekundah, kjer se veže na receptorje, ki začnejo izločati dopamin, t. i. hormon sreče. Ta povzroči prijetne občutke in sprostitev. Čez čas začne njegova količina padati in kadilec začuti potrebo po ponovnem zaužitju cigarete.«

Akcija, ki traja več kot četrt stoletja, ima zagotovo pozitivne učinke, izpostavlja Fani Čeh, ne nazadnje je dokazan padec kajenja med mladimi, pa tudi sicer med obiskovanjem izobraževalnih ustanov ugotavlja, da skoraj polovica poznejših srednješolcev akcijo proti kajenju dobro pozna, saj so v njej sodelovali.