Solata kot glavna jed
Morda se to komu zdi nepredstavljivo, solata je vendarle tisto nekaj za zraven, a z bogatimi dodatki je lahko nadvse nasitno kosilo oziroma glavni obrok.
Odpri galerijo
V slovenski kuhinji ima solata zelo pomembno vlogo, skoraj tako kot juha, ki nastopa kot pomembna uvertura v pravi domači obed. Solata pa je nepogrešljiva spremljevalka glavne jedi, pri čemer je stvar navade ali okusa, kdaj in kako jo použijemo, nekateri pred glavno jedjo, drugi med njo in tretji po njej.
Če želimo lahkotnejšo in predvsem manj kalorično jed, izpustimo težko osnovo, ki temelji na ogljikovih hidratih, in zelenjavo dopolnimo s svežim naribanim oziroma nadrobljenim sirom, na žaru popečenim mesom ali oreški in semeni. Nasitna so tudi trdo kuhana jajca, ki jih dodamo na koncu, prerezana na pol ali četrtine. Namesto majoneze ali smetane uporabimo lahek tekoči jogurt, ki ga odišavimo z zelišči.
Pri sestavljanju solate bodimo pozorni na strukturo sestavin, kumare in paradižnik so polni vode, zato bo jed bolj sočna. Vendar je lahko moteče, če se tekočine napijejo testenine, riž ali kaša. Pravzaprav stvar okusa, nekaterim je to všeč. A vendar je najbolje, če jo sestavimo in zmešamo, tik preden jo zaužijemo, prav zato, da bo jed ohranila obliko, posamezne sestavine pa okus. Ker jemo tudi z očmi, jo okrasimo s svežimi zelišči, na primer vejico peteršilja ali lističi bazilike, potresemo s semeni, obložimo z lepo narezanimi redkvicami, kuhanimi jajci, lahko pa tudi s sadjem, na primer jagodičjem ali krhlji jabolk ali hrušk.
Pripravimo jo tudi z rižem, kašo ali stročnicami.
Tako ni le vrtnina s tem imenom, temveč tudi jed, ki jo zložimo in zmešamo iz najrazličnejših sestavin, poleg rastline solate tudi drugih vrst zelenjave, pa testenin, riža, mesa, rib, sira, oreškov in še česa, ne nazadnje tudi sadja. Če jo strežemo kot prilogo, ni potrebe, da je zelo nasitna, pravzaprav ima zgolj spremljevalno vlogo, kar pomeni, da popestri in dopolni okus glavne jedi. Če pa jo želimo povzdigniti v glavno jed, potrebuje dodatke, ki bodo jedce pošteno nasitili. Za osnovo solate kot glavne jedi običajno vzamemo testenine, riž, kaše ali stročnice. Dodajamo jim različne vrste zelenjave, oreške, pa seveda meso, ribe, sire in druge mlečne izdelke. Resnici na ljubo je lahko tudi precej nezdrava, zlasti če preliv naredimo denimo z majonezo ali mastno smetano.
Če želimo lahkotnejšo in predvsem manj kalorično jed, izpustimo težko osnovo, ki temelji na ogljikovih hidratih, in zelenjavo dopolnimo s svežim naribanim oziroma nadrobljenim sirom, na žaru popečenim mesom ali oreški in semeni. Nasitna so tudi trdo kuhana jajca, ki jih dodamo na koncu, prerezana na pol ali četrtine. Namesto majoneze ali smetane uporabimo lahek tekoči jogurt, ki ga odišavimo z zelišči.
Solata je običajno hladna jed, zato kuhane ali pečene sestavine ohladimo, preden jih dodamo. Izjema so tanki koščki na žaru popečenega mesa, ki mnogim bolj teknejo, če so topli.
Pri sestavljanju solate bodimo pozorni na strukturo sestavin, kumare in paradižnik so polni vode, zato bo jed bolj sočna. Vendar je lahko moteče, če se tekočine napijejo testenine, riž ali kaša. Pravzaprav stvar okusa, nekaterim je to všeč. A vendar je najbolje, če jo sestavimo in zmešamo, tik preden jo zaužijemo, prav zato, da bo jed ohranila obliko, posamezne sestavine pa okus. Ker jemo tudi z očmi, jo okrasimo s svežimi zelišči, na primer vejico peteršilja ali lističi bazilike, potresemo s semeni, obložimo z lepo narezanimi redkvicami, kuhanimi jajci, lahko pa tudi s sadjem, na primer jagodičjem ali krhlji jabolk ali hrušk.