Solze ohranjajo oči zdrave: vnetje solznih žlez je treba pozdraviti
Pri ohranjanju vida in zdravih oči ima pomembno funkcijo tudi solzna žleza, ki leži v zgornjem in zunanjem delu orbite pod obrvnim lokom. V primeru vnetja v predelu solzne žleze je treba poiskati vzrok za to in ga odpraviti. Solze ves čas vlažijo naše oči, jih ohranjajo zdrave. Omogočajo jasen vid, saj je solzni film prva lomna ploskev, na katero pade svetloba v oko. Solzni film je sicer sestavljen iz treh slojev: vodnega, ki ga izločajo solzne žleze, maščobnega, ki ga izločajo drobne žleze v vekah, imenovane meibomove, in t. i. mucinskega sloja, ki solze zadržuje na površini očesa.
Če primanjkuje katere koli komponente solz, se lahko razvije bolezen suhega očesa, ki lahko povzroča resne težave našemu vidu, pravi specialistka oftalmologije in očesna kirurginja asist. Petra Schollmayer, dr. med. »Vnetje solznih žlez ali dakrioadenitis je lahko akutno ali kronično, posledica infekcije ali avtoimunskega vnetja. Akutno vnetje je po navadi posledica virusne okužbe in najpogosteje prizadene otroke in mladostnike. Kaže se kot oteklina, zatrdlina in rdečina v zunanjem delu zgornje veke. Lahko so prisotni tudi bolečina, izcedek in sistemski znaki, povišana telesna temperatura, otečene bezgavke in slabo počutje.«
Hujša motnja je kronično vnetje solznih žlez, ki je pogosteje posledica avtoimunskih bolezni, npr. sjögrenovega sindroma, ščitnične orbitopatije ali vnetnih sistemskih bolezni, in prizadene starejše, pogosteje ženske, pravi specialistka oftalmologije in pojasni, da akutnega virusnega dakrioadenitisa po navadi ni treba zdraviti, več pozornosti pa je treba nameniti bakterijski okužbi, ki jo zdravijo s sistemskimi antibiotiki, v primeru ognojka oziroma abscesa pa je res zelo redko potrebna kirurška drenaža.
»Neinfekcijsko vnetje solzne žleze zdravimo s protivnetnimi in imunosupresivnimi zdravili, najpogosteje v sklopu zdravljenja osnovne bolezni, ki je privedla do obolenja solzne žleze. Pomembno je, da v primeru manjšega izločanja solz zdravimo tudi posledico, torej bolezen suhega očesa,« izpostavi Petra Schollmayer.
Izpiramo veke
Močno zmanjšano izločanje solz je značilno za sjögrenov sindrom, lahko pa je tudi posledica staranja, zdravil ali nekaterih redkih bolezni, ki prizadenejo tudi solzno žlezo, npr. sarkoidoze ali limfoma, pravi sogovornica in opozori, da se zaradi manjšega izločanja solz prek zelo zapletenih vnetnih mehanizmov razvije bolezen suhega očesa.
»Gre za zelo kompleksno bolezen, ki ima lahko zelo različne vzroke. V grobem sta primarna vzroka dva, premajhno izločanje solz ali čezmerno izhlapevanje solz, kar je pogostejši vzrok suhega očesa kot premajhno izločanje zaradi obolenja solzne žleze.« Čezmerno izhlapevanje solz je največkrat posledica nepravilnega delovanja prej omenjenih meibomovih žlez v vekah, ki izločajo maščobni sloj solznega filma in preprečujejo izhlapevanje solz s površine očesa, še pove Schollmayerjeva.
Akutno vnetje se kaže kot oteklina, zatrdlina in rdečina v zunanjem delu zgornje veke.
Sami lahko veliko storimo in preprečimo vnetje solznih žlez, predvsem upoštevamo splošne ukrepe za preprečevanje okužb. Sem spadata predvsem higiena rok in zračenje prostorov, pravi očesna kirurginja in dodaja, da lahko sami še več naredimo v primeru, da se nam zaradi obolenja solzne žleze razvijejo simptomi in znaki suhega očesa. »Še preden poiščemo zdravniško pomoč, lahko začnemo uporabljati vlažilne kapljice za oči, t. i. umetne solze, ki naj bodo v primeru daljše uporabe vedno brez konzervansa.
Pomembna je tudi nega vek, ki jo izvajamo od enkrat do dvakrat na dan, odvisno od tega, ali imamo kaj izcedka iz oči.« Oftalmologinja za nego vek svetuje uporabo temu namenjenih čistilnih krpic ter izpiranje vek s toplo vodo, vedno po zaprtih očeh. Ker je suho oko kronična vnetna bolezen, je pri dolgotrajnejših in izrazitejših težavah, ki se ob začetnih ukrepih ne umirijo, nujen oftalmološki pregled za nadaljnjo diagnostiko in morebitno protivnetno zdravljenje, še pove Schollmayerjeva.
