Sončna očala tudi pozimi

Pogostnost okvar vida ter očesne težave so odvisne od starosti človeka. Pri dojenčkih se pojavljajo težave s solzenjem, ko se lahko zamaši anatomska pot, po kateri sicer normalno odtekajo solze v nosno votlino. V šolski dobi so pogoste refrakcijske anomalije, predvsem kratkovidnost, pri študentih naj bi bila prisotna kar v 50 odstotkih. V srednji dobi po 40. letu starosti se pojavijo težave z bližinskim vidom, ki se slabša do 60. leta. V starosti nad 60 let narašča incidenca sive, zelene mrene in starostne degeneracije rumene pege.

Za svoj vid lahko največ naredimo sami, pravijo oftalmologi, in to tako, da vse življenje živimo zdravo, pazimo na oči, in če na teh opazimo kakšne spremembe, obiščemo prav njih. Znaki, ki bi nas morali skrbeti, so, če se nam vid na enem ali obeh očesih slabša zelo hitro, če vidimo bliskanje pred enim očesom, če nas močno bolijo ali če imamo kronične rdeče oči.

Skrbimo za roženico

Vzrok za težave z očmi in drugi vzrok slepote v svetu, takoj za sivo mreno, so bolezni roženice. Ta je prozorno okno našega očesa, ki obsega približno tretjino očesne stene in prekriva šarenico in zenico. Njena naloga je lomljenje oziroma zbiranje svetlobnih žarkov v očesu. Odgovorna je za dve tretjini refraktivne moči očesa, kar poenostavljeno pomeni, da roženica skupaj z očesno lečo lomi svetlobne žarke tako, da se zberejo v rumeni pegi mrežnice, pravi specialistka oftalmologije in kirurginja asist. Petra Schollmayer, dr. med. »Ker je roženica neposredno izpostavljena zunanjim vplivom, je pri poškodbah očesa tudi pogosto prizadeta. Najpogostejše poškodbe so opraskanine z vejami in nohti ter poškodbe z različnimi tujki, na primer kovinskimi opilki, ki priletijo v oko, če ne uporabljamo zaščitnih očal. Manj pogoste, vendar bolj nevarne so vreznine in udarnine, največkrat v prometnih nesrečah, ter kemične in toplotne poškodbe, ki povzročajo okvare roženice.«


Te so precej pogoste pozimi, povzročajo jih pirotehnična sredstva, kot so petarde in rakete, ki so zlasti priljubljene v zadnjem mesecu v letu. Schollmayerjeva odsvetuje uporabo vseh pirotehničnih izdelkov, saj so poškodbe roženice skoraj vedno usodne. Vsem, ki se pozimi radi odpravljajo v gore, in tudi smučarjem svetuje obvezno uporabo zaščitnih očal s filtrom za UV-svetlobo. Le tako bodo oči zaščitene pred poškodbami. UV-svetloba namreč lahko poškoduje vse dele očesa, od roženice do mrežnice. Nošnja sončnih očal je priporočljiva vse leto, zimska so po navadi nekoliko manj zatemnjena, poletna bolj. Posebno temna morajo biti očala v visokogorju, da preprečijo vdor UV-žarkov v oko, ti so škodljivi za vse strukture očesa, zlasti za mrežnico. Za mladostnike je pomembno tudi, da redno nosijo očala ali kontaktne leče in hodijo na redne kontrole k oftalmologu.

Negujmo oči

Da bo naš vid čim boljši, oči pa zdrave, je pomembna nega, ki jo okulisti vse bolj izpostavljajo. Zaradi dela z računalniki in ob vse večji uporabi pametnih telefonov v zadnjih desetletjih narašča pogostnost suhih in utrujenih oči. Zato ne bo odveč nasvet, da smo na spremembe na očeh še toliko bolj pozorni, pravi sogovornica. Pri suhih očeh pomagata vsakodnevna nega vek ter vlaženje z umetnimi solzami. Poleg tega oftalmologi priporočajo še pogosto mežikanje ter vsake pol ure pogled v daljavo, da sprostimo notranjo očesno mišico, ki je pri bližinskem delu skrčena.

Specialistka oftalmologije povečano skrb za oči svetuje tudi ljudem, ki se zdravijo zaradi katere sistemske bolezni, ki lahko prizadene tudi oči, take so sladkorna bolezen, hipertenzija, revmatološke bolezni. V teh primerih je pomemben reden posvet z osebnim zdravnikom tudi glede zdravja oči.

Vedeti je treba, da je veliko očesnih bolezni skritih in jih lahko odkrijejo le zdravniki s pregledom. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem pa se lahko preprečita slabši vid ali celo slepota.