Spalni ritem uničujemo sami

Kot pojasnjuje dr. Zvezdana Snoj, dr. med., specialistka psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja psihiatrije in psihoonkologije iz Medicinskega centra Barsos, o nespečnosti govorimo, če kdo trikrat v tednu težko zaspi ali če se zgodaj zbuja in je zato čez dan utrujen: »Če je nespečnost dolgotrajna in jo spremljajo glavoboli, težave pri dihanju, utrujenost, bolečine v mišicah in motnje koncentracije, je treba obiskati zdravnika. V današnjem času smo namreč zaradi odgovornega dela, vodilnih položajev in specifičnega načina življenja nenehno izpostavljeni psihofizičnim obremenitvam in stresu. Pomembno je, da kljub temu ne pozabimo na skrb za zdravje in se zavedamo, da preventiva stane manj kot kurativa tako za nas kot za naše najbližje in ne nazadnje delodajalce.«


Jasno je, da sodobni način življenja spreminja naše navade, dotika se tudi spanja. Kot ugotavlja sogovornica, delovni čas marsikje ni več omejen na osem ur, delo nosimo domov, za računalnikom smo tudi pozno v noč. »Pred spanjem ali celo sredi noči pregledujemo pošto in odgovarjamo na sporočila,« je zaskrbljena dr. Snojeva. »Z delom na računalniku zvečer in ponoči ter s stalno prisotnostjo na spletu si uničujemo naravni ritem spanja. Meja med časom, ki naj bi bil namenjen samo delu, in prostim časom se je močno zabrisala, saj smo z mislimi pogosto v službi, ves čas dosegljivi po elektronski pošti in telefonu.« Pomena spanca se pogosto ne zavedamo. Kakovosten nočni počitek obnavlja telo in nam pomaga ohranjati zdravje in dobro počutje. »Pomanjkanje spanca pospeši staranje žil in poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta. Je tudi razlog, da se v možganih sprosti manj serotonina, hormona sreče. Nenaspan človek želi ta primanjkljaj nadomestiti s sladkorjem ali drugimi nezdravimi snovmi,« nadaljuje sogovornica in opozarja na posledice nespečnosti: »Kažejo se kot zaspanost prek dneva, motnja pozornosti, večja razdražljivost in glavobol. Te težave lahko vplivajo na našo delovno sposobnost in vožnjo motornih vozil. Če so dolgotrajnejše, lahko nespečnost poruši naš imunski sistem, povzroči mišično utrujenost ter duševne motnje, kot je depresija.«
Pomena spanca ne smemo zanemariti pri otrocih, čeprav je njihov ritem sprva drugačen kakor pri odraslem. »Da se ponoči prebujajo, ni motnja spanja ali nespečnost, temveč normalna fiziologija otrokovega spanja, saj je spalni ciklus precej krajši kot pri odraslem,« pojasnjuje dr. Snojeva. »Mi se na koncu vsakega ciklusa za kratek čas prebudimo, česar se zjutraj morda niti ne zavedamo, dojenčkom pa se to v prvih mesecih dogaja skoraj vsako uro. Do enega leta je ta cikel dolg 50 ali 60 minut. Zdrav donošen novorojenček prespi praktično dve tretjini dneva, malčku zadostuje približno od 12 do 13 ur spanja. Ta količina se v šolskem obdobju zmanjša na od devet do 11 ur, pri mladostnikih pa se približa trajanju spanja pri odraslem človeku. Odrasel človek v povprečju spi od šest do osem ur.«


Kadar se nespečnost pojavi ob stresnem dogodku, bolezni ali jemanju določenih zdravil in mine v treh tednih, ne potrebujemo zdravnika. Ko je dolgotrajna, torej se ponavlja vsaj trikrat na teden, traja najmanj tri tedne in povzroča težave čez dan, obiščimo zdravnika. »Vsa uspavala so indicirana za kratkotrajno jemanje, kar pomeni tri tedne. Na dolgi rok jih ne jemljemo.« Sogovornica za sladek spanec priporoča: »Pred spanjem si privoščite toplo, sprostilno kopel, odmislite skrbi in uživajte. Odpravite se na krajši sprehod, da se umirite, vendar se izogibajte drugim športnim aktivnostim. Omejite pitje kave in alkohola, še posebno zvečer. Pred odhodom v posteljo spijte zeliščni napitek in sezite po lahkotnejšem čtivu.«