Kakšen naj bo spanec?

Ne glede na to, ali veljate za zaspanca ali pa prisegate na to, da je rana ura tudi zlata, velja, da človek povprečno prespi tretjino svojega žitja. Stroka že dolgo opozarja, da urejeno spanje poskrbi za zdravje in seveda srečo. Znanstveni dokazi potrjujejo, da je spanje ključno za zdravje, steber našega zdravja ter optimalnega vzdrževanja našega organizma.

Priporočena dolžina spanja, za odrasle v resnejših letih med sedem in devet ur, ja, verjetno se to marsikomu zdi iluzorno, prispeva k optimalnemu zdravju, učinkovitosti in budnosti, čuječnosti podnevi, zmanjša nevarnost za nezgode, ki se nam utegnejo pripetiti v vsakodnevju, vpliva na naše duševno zdravje, debelost, bolezni srca in ožilja in sladkorno bolezen tipa 2.

Pomembna je dolžina našega spanja, pa seveda kakovost, reden urnik in čas, ko tonemo v sen. Spanje vpliva tudi na zdravje naših možganov.

Kaj je spanje, vemo, kaj higiena, tudi, zdaj pa se lotimo besedne zveze higiena spanja. Gre za dobre spalne navade. Za zdrav, primeren spanec je treba urediti spalno okolje, nočno ležišče naj bo udobno, pomembno je, da ne glede na položaj telesa med spanjem ne čutite nikakršnega pritiska ležišča. Prava umetnost je, kar gotovo veste, najti ustrezen vzglavnik, takšen, ob katerem se zjutraj ne zbudite s hudimi bolečinami v vratu.

Motnje

Naš spanec seveda zlahka zmotijo zunanji dejavniki, recimo avtomobilski hrup s ceste, premočna umetna svetloba. V skrajni sili si čez oči lahko namestite masko. Sicer si pomagamo tako, da okno zastremo, hrup pa, če tako rečemo, nežno preglasimo z glasbo, ki nam prija.

Motnje pa prihajajo tudi od znotraj, iz naše glave. Takoj ko se uležemo, nas v budnosti nehote držijo bolj ali manj prijetne oziroma neprijetne misli. Poizkusite najti način, da boste skrbi vsaj med tonjenjem v spanec odgnali ali ubadanje z njimi prenesli na naslednji dan. Izberite si eno od sprostitvenih tehnik, ki vam bodo pri tem v pomoč.

Več kot jasno je verjetno, da v spalnem prostoru ne sme biti elektronskih naprav, o televiziji ne mislimo izgubljati besed, dokazano pa je, da uporaba ali zgolj prisotnost elektronskih naprav v spalnici vpliva na kakovost vašega spanja. Seveda negativno. Včasih so nas učili, da nam na poti v spanec pomaga štetje ovac, dandanašnji naj bi bile bolj v pomoč nekoliko zapletenejše miselne tehnike, denimo štetje vsakega tretjega števila od sto proti ničli. Zahtevnejši matematični izzivi pa vas bodo gotovo ohranjali budne.

Zelo pripravno je, če vsak dan zaspite in se zbujate ob približno enakem času. Nekaterim pomaga krajši popoldanski dremež, drugim odškrne poznejši nočni mir.

Gibanje, hranjenje

Za zdrav življenjski slog, mišljeno za čas, ko vemo zase, torej budnost, je seveda priporočeno gibanje. Gibanje bo pripomoglo tudi k trdnejšemu spancu, seveda pa tik pred odhodom v nezavedno ni priporočljiv ekstremen napor. Telo potrebuje nekaj časa, da se umiri.

Dostikrat slišimo, naj prehranjevanju zadnja ura odbije ob osemnajstih, torej, malo pred spanjem se ni priporočljivo nažirati, prav tako na višje obrate spravijo naše živčevje kofeinski napitki. Če vam kdo zaželi sladke sanje, naj želje ne podkrepi s tablico čokolade.

Bolje naj bi spali, pravijo, če si dve uri pred odločilnim trenutkom privoščite toplo kopel, v posteljo lezite le, če ste resnično zaspani in ne zgolj utrujeni, če je vaša presoja zmotna in ne morete zaspati, po približno petnajstih, dvajsetih minutah nehajte težiti sami sebi, odidite v drug prostor, počnite kaj sproščujočega in se potem počasi lotite drugega poskusa.

Lahko noč!