Spanje je najboljše zdravilo, spali naj bi vsaj sedem ur
Spanje je steber človekovega zdravja. Tako o tej osnovni biološki potrebi v uvodu posebne zloženke zapišejo njeni avtorji z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vsi tisti, ki so že kdaj doživeli, da po le nekaj dneh slabega spanca niso mogli več normalno funkcionirati, zelo dobro vedo, o čem govorimo.
Spanje izboljšuje posameznikovo odpornost in imunske odzive, kar je, kot poudarjajo na NIJZ, pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni. Poleg tega znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje, okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir) in posameznikovo telesno pripravljenost in energijsko bilanco.
Če boste vsak dan poskrbeli za vsaj sedem ur spanca, se bo to poznalo tudi na vašem duševnem zdravju in čustvenem razpoloženju. Probleme, na katere boste naleteli v službi ali zasebnem življenju, boste reševali bolj zbrano in trezno. Spanje izboljša presnovo telesa, so še zapisali v zloženki, torej uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo ter ohranja bogat mikrobiom črevesja.
Kako do urejenega spanja?
Zjutraj in čez dan bodite čim bolj izpostavljeni dnevni svetlobi. Težav ne zadržujte v sebi, ampak se o njih pogovorite z nekom, ki mu zaupate. Težav ne nosite s seboj v posteljo. Ta naj bo namenjena zgolj počitku. Če ne morete zaspati v pol ure, se ne premetavajte po postelji. Raje vstanite in pojdite v drug prostor, kjer se zamotite s sproščujočimi in umirjenimi dejavnostmi, dokler ne postanete zaspani. Pri tem ne uporabljajte elektronskih naprav, sicer boste le še bolj budni.
Starejši spijo manj
In kdaj lahko govorimo o kakovostnem spancu? »Kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se ponoči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter če čez dan normalno opravljamo vsakodnevne dejavnosti,« pravijo na NIJZ in dodajajo, da se priporočena dolžina spanja glede na starost posameznika razlikuje. Starejši ko ste, manj ga potrebujete. Največ, od 14 do 17 ur, bi morali spati novorojenčki, od 12 do 16 ur dojenčki in od 11 do 14 ur malčki. Najmanj spanca potrebujejo odrasli in starejši, in sicer od sedem do osem oziroma devet ur.
Študije so pokazale, da pomanjkanje spanja zaradi dnevne utrujenosti vpliva na zmanjševanje telesne dejavnosti.
Kronično pomanjkanje spanja je lahko tudi znak bolezni. Omenjeno stanje je namreč lahko povezano z več zdravstvenimi težavami, kot so srčno-žilne bolezni, depresija, sladkorna bolezen tipa 2, rak, prezgodnja umrljivost in demenca. Povezano je tudi z nezdravimi izbirami hrane, denimo bogato s slabimi maščobami ali enostavnimi sladkorji.
A niti preveč spanca ni v redu. Daljši čas spanja od priporočenega je povezan z razvojem trebušne debelosti, pojasnjujejo na NIJZ. »Študije so tudi pokazale, da pomanjkanje spanja zaradi dnevne utrujenosti vpliva na zmanjševanje telesne dejavnosti,« dodajajo.
