SPANEC
Spanje za spomin
Medtem ko spimo, se obnavljajo stari spomini, novi pa se kodirajo; neprespani smo bolj nagnjeni k napakam in tudi poškodbam.
Odpri galerijo
Najstniki ga potrebujejo od osem do deset ur na dan, odrasli do 65. leta od sedem do devet. FOTO: Tetiana Soares/Getty Images
Zdaj menda res že vsi vemo, da je spanec zelo pomemben, imunskemu sistemu daje priložnost, da si opomore, in v našem organizmu popravi vse, kar je treba, a to seveda ni vse. Vpliva na spomin, pomnjenje, tudi staranje.
Raziskovalci s kalifornijske univerze v San Diegu so opazovali različna stanja v možganih, zlasti to, kako se med spanjem kodirajo novi spomini in kako se vzdržujejo stari. Na podlagi spremljanja nevronskih mrež med različnimi stanji se zdi, da ima spanje pomembno nalogo pri sprejemanju novih spominov in reševanju starih: reproducira jih. Spomini, tudi stari, niso končani, spanje jih nenehno ažurira. Doumeli smo, da se takrat stari in novi spomini nenehno reproducirajo, kar preprečuje pozabljanje in povečuje učinek spominjanja, pravi vodja raziskave dr. Maksim Bazhenov.
Odkritje bi lahko pojasnilo, pravi avtor raziskave, kako so možgani sposobni hraniti toliko spominov in nenehno sprejemati nove. Vsak dan se kaj naučimo, vsi ti spomini pa tekmujejo s starimi; spanje jim omogoča sobivanje v možganih. Ko odraščamo, je naša sposobnost preizkušanja novega in kodiranja novih spominov ključna za kakovost našega življenja, da bi to šlo tako, kot mora, pa je nujen kakovosten spanec, poudarjajo raziskovalci.
Če ne spimo dovolj, smo naslednji dan bolj razdražljivi, težko se skoncentriramo, tudi k poškodbam smo bolj nagnjeni. Dlje trajajoče težave vplivajo tako na fizično kot duševno zdravje. Najstniki naj bi spali od osem do deset ur, odrasli do 65. leta od sedem do devet. A prenekateri odrasli spi manj kot šest ur na noč.
Večina raziskav o pomanjkanju spanca in vplivov tega na kognitivno in emocionalno stanje je opravljena v t. i. spalnih laboratorijih, norveški psihologi pa so sklenili vplive proučevati v bolj naravnem okolju: doma, prostovoljci so bili v svojih posteljah. Odkrili so, da so se po neprespani noči počutili slabo, niso bili potrti ali depresivni, le manj pozitivnih čustev so občutili. Občutili so manj sreče, entuziazma, pozornosti, izpolnjenosti, je dejala dr. Ingvild Saksvik-Lehouillier, profesorica psihologije na norveški univerzi za znanost in tehnologijo, vodja raziskave. Če med tednom hodimo pozno v posteljo, lahko to vpliva na našo sposobnost soočanja s stresom in negativnimi dogodki.
»Vemo že, da manj pozitivnih čustev močno vpliva na mentalno zdravje. In vemo tudi, da je pomanjkanje spanja del skorajda vseh diagnoz, povezanih z duševnim zdravjem,« pravi.
V raziskavi, ki je trajala enajst dni, je sodelovalo 52 zdravih odraslih, starih od 18 do 35 let. Da so lahko nadzorovali njihovo spanje, so nosili senzorje na zapestju, vsako jutro pa so izpolnili dnevnik, vanj so zapisali, kdaj so šli v posteljo in kdaj so vstali, kolikokrat na noč so se zbudili. Sedem dni so spali, kot spijo sicer, potem so tri dni hodili v posteljo dve uri pozneje, vstali pa kot običajno. Prvi, četrti, osmi, deveti in enajsti dan so v laboratoriju ob 9. uri rešili test, s katerim ocenjujejo pozornost in odzivnost. Po testu so rešili še vprašalnik in ocenjevali svoje čustveno stanje, tako pozitivno (navdušenje, odločnost, pozornost) kot negativno (strah, krivda, nervoza). Kave in napitkov, ki vsebujejo kofein, niso smeli piti od odhoda v posteljo do opravljenega testa.
Raziskovalci so ugotovili, da so bili sodelujoči, če so spali manj, bolj impulzivni in so delali več napak. Pri popisu negativnih čustev skorajda ni bilo razlik, so pa zato bile pri pozitivnih, in to že po prvi noči manj spanca, še slabše pa je bilo po treh. Ža malo pomanjkanja pomembno vpliva na naše funkcioniranje, na socialne interakcije, delovno uspešnost, tudi varnost v prometu, poudarjajo raziskovalci. Kakovosten spanec je torej nadvse pomemben, zato odložite pametni telefon in pojdite v posteljo.
Raziskovalci s kalifornijske univerze v San Diegu so opazovali različna stanja v možganih, zlasti to, kako se med spanjem kodirajo novi spomini in kako se vzdržujejo stari. Na podlagi spremljanja nevronskih mrež med različnimi stanji se zdi, da ima spanje pomembno nalogo pri sprejemanju novih spominov in reševanju starih: reproducira jih. Spomini, tudi stari, niso končani, spanje jih nenehno ažurira. Doumeli smo, da se takrat stari in novi spomini nenehno reproducirajo, kar preprečuje pozabljanje in povečuje učinek spominjanja, pravi vodja raziskave dr. Maksim Bazhenov.
Če nismo naspani, naslednji dan le težko funkcioniramo. FOTO: Deagreez/Getty Images
Odkritje bi lahko pojasnilo, pravi avtor raziskave, kako so možgani sposobni hraniti toliko spominov in nenehno sprejemati nove. Vsak dan se kaj naučimo, vsi ti spomini pa tekmujejo s starimi; spanje jim omogoča sobivanje v možganih. Ko odraščamo, je naša sposobnost preizkušanja novega in kodiranja novih spominov ključna za kakovost našega življenja, da bi to šlo tako, kot mora, pa je nujen kakovosten spanec, poudarjajo raziskovalci.
Če ne spimo dovolj, smo naslednji dan bolj razdražljivi, težko se skoncentriramo, tudi k poškodbam smo bolj nagnjeni. Dlje trajajoče težave vplivajo tako na fizično kot duševno zdravje. Najstniki naj bi spali od osem do deset ur, odrasli do 65. leta od sedem do devet. A prenekateri odrasli spi manj kot šest ur na noč.
Večina raziskav o pomanjkanju spanca in vplivov tega na kognitivno in emocionalno stanje je opravljena v t. i. spalnih laboratorijih, norveški psihologi pa so sklenili vplive proučevati v bolj naravnem okolju: doma, prostovoljci so bili v svojih posteljah. Odkrili so, da so se po neprespani noči počutili slabo, niso bili potrti ali depresivni, le manj pozitivnih čustev so občutili. Občutili so manj sreče, entuziazma, pozornosti, izpolnjenosti, je dejala dr. Ingvild Saksvik-Lehouillier, profesorica psihologije na norveški univerzi za znanost in tehnologijo, vodja raziskave. Če med tednom hodimo pozno v posteljo, lahko to vpliva na našo sposobnost soočanja s stresom in negativnimi dogodki.
Možgani ponoči znova obdelujejo na novo naučene informacije, jih utrdijo in ohranijo.
»Vemo že, da manj pozitivnih čustev močno vpliva na mentalno zdravje. In vemo tudi, da je pomanjkanje spanja del skorajda vseh diagnoz, povezanih z duševnim zdravjem,« pravi.
V raziskavi, ki je trajala enajst dni, je sodelovalo 52 zdravih odraslih, starih od 18 do 35 let. Da so lahko nadzorovali njihovo spanje, so nosili senzorje na zapestju, vsako jutro pa so izpolnili dnevnik, vanj so zapisali, kdaj so šli v posteljo in kdaj so vstali, kolikokrat na noč so se zbudili. Sedem dni so spali, kot spijo sicer, potem so tri dni hodili v posteljo dve uri pozneje, vstali pa kot običajno. Prvi, četrti, osmi, deveti in enajsti dan so v laboratoriju ob 9. uri rešili test, s katerim ocenjujejo pozornost in odzivnost. Po testu so rešili še vprašalnik in ocenjevali svoje čustveno stanje, tako pozitivno (navdušenje, odločnost, pozornost) kot negativno (strah, krivda, nervoza). Kave in napitkov, ki vsebujejo kofein, niso smeli piti od odhoda v posteljo do opravljenega testa.
Spanje pomaga pri utrjevanju, ohranjanju spominov in učenju.
Raziskovalci so ugotovili, da so bili sodelujoči, če so spali manj, bolj impulzivni in so delali več napak. Pri popisu negativnih čustev skorajda ni bilo razlik, so pa zato bile pri pozitivnih, in to že po prvi noči manj spanca, še slabše pa je bilo po treh. Ža malo pomanjkanja pomembno vpliva na naše funkcioniranje, na socialne interakcije, delovno uspešnost, tudi varnost v prometu, poudarjajo raziskovalci. Kakovosten spanec je torej nadvse pomemben, zato odložite pametni telefon in pojdite v posteljo.
