K zdravniku ni treba že ob prvem pokašljevanju
Kašelj je pogost spremljevalec številnih bolezni dihal, razvije pa se lahko tudi pri težavah z želodcem in srcem, pri kadilcih ali zaradi onesnaženega zraka. Najpogosteje spremlja alergije, astmo in gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB), v tem jesensko-zimskem obdobju pa je največkrat sopotnik prehladnih obolenj, pljučnice, gripe.
»Glede na čas trajanja je kašelj lahko akutni ali kronični. Prvi traja manj kot tri tedne in ga pogosto povzročajo virusne okužbe, kot sta prehlad ali gripa, kronični lahko traja več kot osem tednov. Povzročajo ga alergije, astma, GERB, lahko tudi okužbe dihal. Glede na vrsto pa je kašelj lahko suh ali moker, kar pomeni, da izkašljujemo sluz ali pa imamo suh in dražeč kašelj,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič. K zdravniku seveda ni treba že ob prvem pokašljevanju, lahko pa je v ozadju resnejša bolezen, če se kašelj ne umiri po več tednih, če ga spremljajo povišana telesna temperatura, bolečine v prsih ali hrbtu, če imamo ob kašljanju občutek pomanjkanja zraka in smo zadihani. Obisk zdravnika je nujen tudi, če izkašljujemo sluz z neprijetnim vonjem ali če opazimo kri.
Topli napitki, kot je čaj z medom in limono ali ingverjem, so odlični, saj pomirjajo grlo.
Sirup le po posvetu
»Pri kašlju si pomagamo na več načinov, odvisno od njegove vrste in vzroka. Če je simptom prehladnih obolenj ali gripe, pomagajo inhalacije z vročo vodo in soljo ali eteričnimi olji. Inhalacije navlažijo dihalne poti in jih očistijo,« svetuje sogovornica. »Vedno je pomembna zadostna hidracija, saj pitje tekočine pomaga ohranjati sluznico vlažno in olajšuje izkašljevanje. Topli napitki, kot je čaj z medom in limono ali ingverjem, so odlični, saj pomirjajo grlo. Pri lajšanju napetosti in bolečine so nam lahko v pomoč topli obkladki na prsih. Na voljo so različni zeliščni sirupi za odrasle in otroke. A moramo preveriti, da oseba ni preobčutljiva zanje. Če kašljamo, se je smiselno izogibati dražilnim snovem, dimu, prahu in drugim nečistočam, ki lahko kašelj poslabšajo.«
Poskusimo se izogibati dolgemu zadrževanju na zelo hladnem zraku.
Zvečer, pred spanjem, spijemo topel čaj z medom, po posvetu s strokovnjakom pomaga tudi sirup. »Priporočljivo je, da pred spanjem ne zaužijemo težkih obrokov. Ponoči nam lahko pomaga spanje z dvignjenim vzglavjem, saj s tem zmanjšamo pritisk na dihalne poti. Uporaba vlažilnika zraka lahko ublaži draženje grla in dihalnih poti,« še priporoča mag. Potočnik Benčičeva in poudarja, da moramo dihalne poti zavarovati tudi na prostem: »Oblečemo se vremenu primerno, da ohranimo telesno toploto. Usta, nos in grlo najlažje zaščitimo s šalom ali ruto. Priporočljivo je dihanje skozi nos, saj se tako vdihan zrak navlaži in segreje. Poskusimo se izogibati dolgemu zadrževanju na zelo hladnem zraku, še posebno je to priporočljivo za ljudi s kroničnimi dihalnimi težavami.«
Naj nas ne skrbi izkašljevanje po nekaterih obolenjih, kot so prehlad, gripa ali okužbe dihal, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Kašelj lahko traja dlje zaradi preobčutljivosti dihalnih poti ali ostankov sluzi, ki se še vedno izloča. Če traja še več tednov po preboleli bolezni, pa je priporočljivo, da se posvetujemo z zdravnikom.« Ema Bubanj
