Spomin moramo trenirati vsak dan

Kako najbolj učinkovito krepimo, urimo svoj spomin? Kaj se dogaja v možganih, ko mislimo, kako izboljšati koncentracijo? O tem in še marsičem smo se pogovarjali z Jasmino Lambergar, mednarodno certificirano trenerko spomina s Centra za urjenje spomina v Ljubljani.

Kdaj dosežemo najboljši učinek pri urjenju spomina?
Najboljši učinek dosežemo s kombinacijo dejavnosti uma in telesa, predpogoj pa je, da so vaje strokovno vodene. Vsakdo se lahko nauči tistih tehnik treninga spomina, ki so zanj najprimernejše, predvsem pa je pomembno, da vaje izvajamo vsak dan, kot prehranjevanje. A četudi se postite, na njih nikoli ne pozabite! Ključnega pomena je, da se jih izvaja glede na procese pomnjenja, da recimo delamo vaje za pozornost, če imamo z njo težave, saj se jo lahko s treningom izboljša, ali se naučimo, kako shraniti čim več podatkov in jih priklicati, ko jih potrebujemo.

S kakšnimi težavami glede spomina se srečujemo in kako jih odpravimo?
Številnim dela težave kratkoročni spomin, sploh starejšim, zato mu namenjamo več pozornosti s pripomočki za pomnjenje in priklic. Prej ko se naučimo, kako pravilno izvajati možganski fitnes, bolj bomo doprinesli k preventivi proti demenci ali drugim težavam s spominom. S križankami, na primer, negujemo dolgoročni spomin, saj prikličemo že znane informacije, ki smo jih nekoč shranili. Za vnos in shranjevanje informacij je primerna vaja, da preberemo nekaj člankov v časopisu, nato pa jih kratko obnovimo. Priporočam, da čim pogosteje pišemo, pa ne mejlov, temveč na papir, s pisalom. Dobro je obnavljati prebrane ali pogovorne vsebine s sogovorniki. Tako bomo pozorni ne le na svojo sposobnost izražanja, ampak tudi na poslušalčevo pozornost, razumevanje, morebitno težavo pri pomnjenju. Samogovori v tišini niso spominu v prid, in tudi zato delavnice pri nas potekajo pogovorno, pisno, v tišini, med gibanjem in v različnih okoljih. Organiziramo celo individualne izlete z urjenjem spomina.

Kakšno obliko treniranja spomina (možganov) priporočate v vašem centru, kaj svetujete tistim, ki poiščejo vašo pomoč?
Spomin je osebna karakteristika vsakega posameznika, zato je tudi pristop k treningu po meri človeka. Najprej pogovorno in pisno definiramo težave in glede na cilj, ki ga želimo doseči, izberemo vaje. Zmotno je prepričanje, da so vse vaje dobre za vsakogar. Odvisno je od tega, kje ima kdo šibke točke. Prav tako je dober trening za tista področja, kjer nam gre dobro. Predvsem nas mora veseliti, če nekaj delamo, s silo ne gre nič.

Vaje za pozornost so med pomembnejšimi; stoja na mestu je vaja, s katero krepimo ravnotežje in hkrati pozornost. Nadgradnja je stoja miže. Ali pa v prostoru iščemo predmete s skupnim imenovalcem, recimo glede na barvo; ko končamo, napišemo, po spominu, kje v prostoru so. Tako urimo pozornost in kratkoročni spomin. Če medtem ko iščemo, pozabimo, kaj iščemo, gre za težavo v spominu. Če ne najdemo vseh predmetov, gre za težavo s pozornostjo, in to lahko z vajami izboljšamo.

Kako pa spodbudimo koncentracijo?
Počitek, spanje, aerobne vaje, hitra hoja, meditacija, pitje navadne vode, oreščki, tudi zeleni čaj, glasba, ki nam je všeč, določene barve v prostoru ali na delovni površini in seveda motivacija, vse to lahko pozitivno vpliva. Pomagajo lahko vaje, ki so vezane na uporabo čutil. Recimo, radijski sprejemnik poslušamo, kolikor je mogoče potiho, tako se bolj skoncentriramo na slišane vsebine. Odvisno, ali gre za razpršeno pozornost ali težavo z zadrževanjem pozornosti. Medtem ko gledamo v določeno oddaljeno točko v prostoru, preklopimo in poslušajmo zvoke v prostoru. Po nekaj minutah preklopimo in zaznajmo vonjave. Nato se spet osredotočimo na pogled v točko. Tako hote zadržujemo in preusmerjamo pozornost. Težave lahko nastanejo zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov, vaje so temu primerne.

Lahko naštejte nekaj navad, ki ohranjajo spomin vitalen in aktiven?
Meditacija in dovolj kakovostnega spanja vplivata na izboljšanje sprejemanja in shranjevanja podatkov, tudi priklic je hitrejši, če smo spočiti, umirjeni, zbrani. Prehrana naj bo uravnotežena, mediteranska. Pomembno je redno vsakodnevno rekreativno gibanje, s tem poskrbimo za zdravje srca in ožilja. Na srce vpliva tudi čustveno življenje, ki je z leti zaradi številnejših izgub bližnjih nekoliko bolj razburkano. Na spomin vplivajo čustvena stanja, kot so žalost, jeza, strah. Zaradi žalosti in osamljenosti lahko zbolimo za depresijo, zapiramo se vase, in posledično demenco, čemur se lahko izognemo z bogatim družabnim življenjem. Razstave, sejmi, plesne prireditve, izleti v nove kraje, novi ljudje, nove kulture, novi okusi, jeziki ... Spoznavanje in učenje novega spodbuja spominske sposobnosti, predvsem pa nas mora vsebina zanimati in zabavati. Izobraževanje o tehnikah pomnjenja je predpogoj za uspešno dejavnost.

Kdaj in kdo mora uriti svoj spomin?
Starši morajo spodbujati otroke k učenju pomnjenja, v prid lažjemu organiziranju, razumevanju in shranjevanju podatkov. Delavnice, ki jih vodim za osnovnošolce, so za starše skupaj z otroki, saj z naučenimi metodami tudi odrasli lažje delamo.

Kaj pa starejši?
Med starejšimi zaposlenimi je predvsem kronični stres tisti, ki povzroča upad spominskih sposobnosti, zato priporočam učenje tehnik za izboljšanje pozornosti, ki je najbolj izpostavljena težava. Brez treninga pozornosti ni treninga spomina, in na mojih izobraževanjih je polovica vsebine namenjena prav izboljšanju pozornosti. Vaje lahko izvajamo sede, stoje, tudi na delovnem mestu ali na poti na delo oz. domov. Če želimo, da imajo vaje učinek, morajo biti prirejene posamezniku, glede na njegove cilje, okolje, sposobnosti, celotno biografijo. Vse vaje niso za vsakogar, sploh če so preveč enostavne, nimajo učinka. Delavnice do zato večurne, da je učinek kakovostnejši. Potrebni sta vztrajnost in veliko vaje. Kot pri maratonu. Brez rednega treninga se ne da preteči 40 kilometrov.