Spregovorimo o demenci

Podatki kažejo, da se bo sredi tega stoletja število prebivalcev, starejših od 65, v Sloveniji kar potrojilo. S staranjem pa se občutno povečuje tudi pojavnost demence, bolezni, ki postaja neizogiben del vsake družbe in boleče dejstvo, na katero se bomo morali preprosto privaditi in z njim spopasti.

S staranjem prebivalstva nedvomno prihajajo v ospredje številni javnozdravstveni problemi, med njimi tudi za zdaj neozdravljiva nevrodegenerativna obolenja, med katerimi je izjemno skrb vzbujajoča prav demenca. In ker znanost še nima rešitve za to kronično napredujočo možgansko bolezen, je nujno, da smo pozorni že na prve znake bolezni in se o njej odkrito pogovarjamo.

V Sloveniji ima po epidemioloških ocenah demenco okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, v svetu pa 47 milijonov, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Še bolj skrb vzbujajoča so predvidevanja, da bo do leta 2050 ta bolezen po svetu doletela kar 150 milijonov ljudi!

Ozaveščanju o demenci, ki jo v več kot dveh tretjinah primerov povzroča alzheimerjeva bolezen, septembra posvečamo veliko pozornosti: vse od leta 1994 velja 21. september za svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 2012. pa je Mednarodna organizacija za alzheimerjevo bolezen tej tegobi posvetila kar ves mesec, da bi odpravili družbeno stigmo do bolnikov in njihovih svojcev. Tudi letošnji dan poteka pod geslom Spregovorimo o bolezni, ozaveščenost je pač še vedno ključna za pravočasno prepoznavanje prvih znakov in solidarnost s trpečimi svojci.
 

Diagnoza pride pozno

Kot rečeno, je alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika demence, ki je ena od najpogostejših nevroloških bolezni. Gre za skupek različnih sindromov, ki se pojavijo kot posledica odmiranja ali okvare možganskih celic, ki so odgovorne za spomin, mišljenje, razumevanje, krajevno in časovno orientacijo ter sposobnosti za učenje, računanje in govorno izražanje. Pozabljivost je med prvimi znaki demence, tako tudi težave pri govoru oziroma iskanje pravih besed, osebnostne in vedenjske motnje.

Pri obolelem upadejo intelektualne funkcije, ni zmožen presoje in organizacije. Kaže vse več težav pri vsakodnevnih opravilih, izgublja predmete, se zapira vase in izogiba družbi, neskončno ponavlja ena in ista vprašanja. A diagnoza pogosto pride pozno prav zato, ker pozabljivost velikokrat preprosto sprejmemo kot običajen proces staranja.

Možgani se z leti res spreminjajo, se manjšajo, zmanjša se prekrvitev, s tem tudi dotok kisika in hranilnih snovi, možganske celice postopno propadajo, zaradi česar se lahko pojavijo težave s spominom, a če posameznik vseeno lahko brez težav opravlja vsakodnevna opravila, večjega razloga za skrb ni.


Demenco spremlja upad vsaj dveh višjih kognitivnih funkcij, med katerimi je seveda najpomembnejši spomin, pojavi pa se še denimo težava z orientacijo, govorom, razumevanjem, zato je nujno, da je okolica pozorna na morebiti nevarne spremembe, ki bi lahko naznanjale začetek hude bolezni, ozaveščanje je tako izjemnega pomena.

Znanost še vedno raziskuje vzroke zanjo, med dejavnike tveganja pa uvrščajo čezmerno telesno težo, kajenje, depresijo, sladkorno bolezen, visok krvni tlak, izpostavljenost stresu in nezadostno telesno dejavnost; z zdravim življenjskim slogom naj bi tako zmanjšali tveganje za bolezen, ki se prikrade počasi in potihoma, a med napredovanjem povzroči pravi razdor v družini ter prizadene tudi svojce.


Ker zdravila za alzheimerjevo bolezen ni, je ključno zgodnje prepoznavanje, saj je potek mogoče upočasniti. Ob današnjem svetovnem dnevu številna društva za pomoč obolelim in svojcem z demenco vabijo na tradicionalne sprehode za spomin.