OKUSI
Sproščena samopostrežna večerja
Toplo-hladni bife je bolj družaben način pogostitve: gostje si sami postrežejo želene jedi; tovrstna zabava zahteva precej priprav, predvsem je potreben prostor.
Odpri galerijo
Letošnje zadnje praznične večerje se naglo bližajo, in če še ne vemo, kako bi pripravili pogostitev, je tu ena od idej. Zakaj ne bi za spremembo pripravili samopostrežnega bifeja, kjer si bo vsak postregel, kadar in kolikor se mu bo zahotelo. Profesionalni catering, kjer hrana v posebnih ogrevalnih posodah ostane topla, si bomo najbrž težko privoščili, saj je tovrstna oprema precej draga. Lahko pa kupimo nekaj ogrevalnih pladnjev, da bo vsaj nekaj glavnih jedi toplih, večina naj bodo jedi, ki jih uživamo hladne. Pladnje lahko ogrevamo na elektriko ali s svečami, namenjeni pa so le vzdrževanju temperature, ne kuhanju oziroma pripravi hrane.
Pri pripravi jedilnika bodimo pozorni, katere jedi so okusne tudi hladne. Tako ne bomo na primer ponudili hladnih zrezkov v omaki, medtem ko mnogi naravnost obožujejo na tanko narezano hladno svinjsko ali telečjo pečenko, celo rebra. Velja pravilo, da lahko hladne ponudimo bolj suhe kose mesa. Poskrbimo, da bo nabor jedi čim bolj raznovrsten. Postrežemo mesne, ribje in zelenjavne jedi, bistven del bifeja so solate, ki naj bodo čim bolj pisane, in že omenjene omake. Ne pozabimo na sire in sadje ter seveda slaščice. Če vemo, da bodo med gosti vegetarijanci ali vegani, poskrbimo, da se mesne in brezmesne jedi ne bodo mešale.
Bife kot oblika pogostitve zahteva drugačno logiko kot obed za mizo. Pri bifeju namreč gostje ne sedijo za mizo, temveč se gibljejo po prostoru, morda vmes za kratek čas sedejo, a večinoma vse poteka stoje. Jedi in pijačo zložimo na večjo mizo ali pa več manjših, da so dostopne vsem gostom. Ti si sami postrežejo jedi, ki so jim všeč, krožniki, pribor in kozarci so na posebni mizi.
Po pravilih bifeja se juha ne streže, lahko pa pripravimo hladne ali tople omake. Pozimi naredimo izjemo in za uvod postrežemo juho, da se gostje najprej okrepčajo s toplo jedjo, sledijo jedi po izboru.
Pri pripravi jedilnika bodimo pozorni, katere jedi so okusne tudi hladne. Tako ne bomo na primer ponudili hladnih zrezkov v omaki, medtem ko mnogi naravnost obožujejo na tanko narezano hladno svinjsko ali telečjo pečenko, celo rebra. Velja pravilo, da lahko hladne ponudimo bolj suhe kose mesa. Poskrbimo, da bo nabor jedi čim bolj raznovrsten. Postrežemo mesne, ribje in zelenjavne jedi, bistven del bifeja so solate, ki naj bodo čim bolj pisane, in že omenjene omake. Ne pozabimo na sire in sadje ter seveda slaščice. Če vemo, da bodo med gosti vegetarijanci ali vegani, poskrbimo, da se mesne in brezmesne jedi ne bodo mešale.
Gostje ne sedijo za mizo, temveč se prosto gibljejo.
Bife kot oblika pogostitve zahteva drugačno logiko kot obed za mizo. Pri bifeju namreč gostje ne sedijo za mizo, temveč se gibljejo po prostoru, morda vmes za kratek čas sedejo, a večinoma vse poteka stoje. Jedi in pijačo zložimo na večjo mizo ali pa več manjših, da so dostopne vsem gostom. Ti si sami postrežejo jedi, ki so jim všeč, krožniki, pribor in kozarci so na posebni mizi.
Za tovrstno zabavo potrebujemo dovolj velik prostor, kamor bomo namestili postrežne mize in nekaj stolov, gostje pa morajo imeti dovolj prostora, da se lahko sproščeno gibljejo. V ta namen lahko odpremo več prostorov v stanovanju, na primer kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Če gostimo božično ali silvestrsko večerjo, ne pozabimo na primerno okrasitev prostorov in mize, poskrbimo tudi za ustrezne pijače in njihovo postrežbo.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
09:00
Jesensko branje