Sprostitev za dobro počutje

Dandanašnji živimo pod težo številnih pritiskov in se soočamo s številnimi stresorji, njihovega vpliva ne moremo kar odstraniti, lahko pa odločamo, kako se bomo spoprijemali s stresnimi dogodki, pravi specialistka klinične psihologije iz Dispanzerja za mentalno zdravje v Murski Soboti mag. Renata Kos Berlak, univ. dipl. psih. »Če je stresnih dogodkov preveč, so prepogosti ali zelo močni in kadar se z njimi soočamo na neustrezne načine, to povzroča izčrpanost, poveča se možnost zdravstvenih težav. Te se kažejo kot prebavne motnje, motnje srca in ožilja, imunskega sistema, mišičnega sistema, dihal in duševne motnje. Zato moramo skrbeti za fizično in psihično zdravje.«

​Pri tem si lahko pomagamo z različnimi metodami sproščanja. V grobem jih lahko delimo na tiste, ki so bolj usmerjene na telo, in tiste, ki so bolj usmerjene na um in misli. Tehnike sproščanja so lahko učinkovite, kadar so izpolnjeni vsaj trije osnovni pogoji, pravi sogovornica: »Izbrati moramo tehniko, ki nam ustreza in jo bomo lahko redno izvajali. Drug pogoj je ustrezno izvajanje tehnike, pri čemer je pomembno, da se je dobro naučimo in izvajamo po navodilih. Tretji pogoj pa je redna vadba, saj brez tega ne moremo doseči želenih učinkov.«
Obstaja osnovna tehnika sproščanja, ki je del večine preostalih – dihalne vaje. Z njimi se zavedamo svojega dihalnega vzorca in krepimo sposobnost zavestnega usmerjanja dihanja z namenom sprostitve in izboljšanja psihofizičnega počutja. Dihalne vaje so zelo preproste in praktične in jih uporabljamo, ko občutimo napetost.

Domišljija spreminja vedenje

Učinkoviti, priljubljeni in pogosti tehniki sta progresivna mišična relaksacija in vodena vizualizacija, pove Kos Berlakova. »Metodo progresivnega sproščanja mišic je razvil Edmund Jacobson. Ob delu z bolniki je odkril, kako tesno sta povezana duševno zdravje in zakrčenost mišic. Tehnika nas uči, kako sprostiti mišice s pomočjo enostavnega dvostopenjskega procesa, pri katerem najprej napnemo posamezne mišične skupine v telesu, na primer vrat in ramena, nato pa napetost sprostimo in zaznavamo občutke ob njihovem sproščanju. Faza mišične napetosti traja približno pet sekund, faza sproščanja pa deset sekund. Zelo pomembno je, da smo med vadbo popolnoma osredotočeni, da spremljamo občutke pred krčenjem, med njim in po njem. S progresivno mišično relaksacijo sprostimo glavne mišične skupine telesa. To je univerzalna tehnika, ki je dostopna širšemu krogu ljudi, saj pri izvajanju ne zahteva toliko domišljije ali sugestibilnosti kot na primer avtogeni trening.«
Druga priljubljena metoda je vizualizacija, pri čemer lahko s pomočjo domišljije spreminjamo naše vedenje, čustvovanje in celo notranje fiziološko stanje, pojasni sogovornica. Predstavljamo si, kar želimo, na primer pomladni gozd, ki nam daje celosten občutek sproščenosti in nas osvobaja negativnih misli.

Vsestranski pozitivni učinki

Sproščanje je veščina, ki jo osvojimo z nenehnim ponavljanjem v praksi. Vendar, kot pravi sogovornica, se ni vedno lahko sprostiti. »Večino tehnik sproščanja se moramo najprej naučiti, nato redno vaditi, da postanejo nekaj vsakdanjega. Če bomo vaje sproščanja izvajali vsak dan, bomo doseganje sprostitve dobro obvladali. In ko se bomo morali v kakšni nepredvideni situaciji umiriti, bomo zlahka dosegli sproščenost. Tu velja pregovor vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Uspeh je torej odvisen od vztrajnosti. Sproščanje ne pomaga dosti, če ga ne znamo uporabiti, ko ga potrebujemo. Učenje in utrjevanje tehnik zahtevata čas, zato na začetku ne smemo pričakovati preveč. Biti moramo potrpežljivi, strpni, predvsem pa upoštevati lasten tempo učenja,« svetuje.
Redno izvajanje tehnik sproščanja ima številne pozitivne učinke na telesno in duševno zdravje: bolj učinkovito se spoprijemamo z vsakodnevnimi življenjskimi nalogami in obvladujemo nepredvidene dogodke. Obenem sproščanje zmanjšuje stres in pomaga telesu, da se vrne v ravnovesje. »Sproščanje viša prag bolečine in blaži doživljanje bolečine. Izboljša koncentracijo in spomin, povečuje samozaupanje in zvišuje produktivnost. Pripomore k preprečevanju in reševanju različnih duševnih težav, kot sta tesnobnost in depresija,« pove Kos Berlakova. Sproščanje je zlasti pomembno za ljudi, ki so nenehno napeti. »Naše telo odgovarja na tesnobne misli in ogrožajoče situacije z napetostjo mišic. Ko se sprostijo hormoni, avtonomni živčni sistem zakrči mišice, ki nam pomagajo odgovoriti na nevarnost. Stanje napetosti, to je pripravljenosti na boj, povzroča utrujenost, zaskrbljenost, razvijejo se bolečine v mišicah, tudi glavobol. S sproščanjem lahko dosežemo občutek umirjenosti, zmanjšanje mišične napetosti, nižji krvni tlak in srčni utrip, znižanje izločanja hormonov, ki povzročajo odziv boj-beg, zmanjšano potenje, počasnejše dihanje in boljše spanje,« sklene sogovornica.