SRCE IN OŽILJE
Srce ljubi gibanje
Najmanj enkrat na leto preverimo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, ki jih preprečujemo z zdravim načinom življenja.
Odpri galerijo
Imate zdravo srce?
Da bo naše srce v kar najboljši kondiciji, pravijo zdravniki, potrjujejo pa tudi številne raziskave, moramo vzdrževati zdrav življenjski slog, ki mora vključevati redno vsakodnevno gibanje, izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola, vzdrževanje primerne telesne teže ter skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, pravi asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Dodaja še, da se moramo čim bolj izogibati stresu oziroma se znati ustrezno spopadati s stresnimi okoliščinami.
Če bomo upoštevali osnovne smernice, se za zdravje srca ni treba bati. Z zdravim načinom življenja bomo pomagali preprečevati dejavnike tveganja, ki so glavni krivci oziroma pripomorejo k nastanku bolezni srca in ožilja.
Eden od glavnih dejavnikov tveganja je visok krvni tlak. Kot pravi sogovornica, za normalne vrednosti krvnega tlaka, ki bodo našemu srcu v pomoč in ne v breme, veliko pripomorejo že omenjena načela zdravega življenjskega sloga. »Če imamo previsok krvni tlak, je izjemno pomembno, da sledimo priporočilom zdravnika za zniževanje v normalno območje. Praviloma je za učinkovito uravnavanje potrebno zdravljenje z zdravili.
V sodelovanju z bolnikom, ki krvni tlak meri tudi doma, lahko zdravnik določi najustreznejše zdravilo ali kombinacijo zdravil za njegovo uravnavanje,« pove dr. Vižintin Cudermanova. Truditi se moramo, da so vrednosti našega krvnega tlaka v mejah normalnega, kar pomeni, da se zgornji ali sistolični tlak in spodnji ali diastolični tlak gibljeta v vrednostih 130/85 mm Hg. Od 140/90 mm Hg navzgor je previsok in škodljiv zlasti za tarčne organe, torej srce, možgane in ledvice. Čim višji je, toliko slabše se godi našemu organizmu.
Poleg previsokih vrednosti krvnega tlaka tudi nekateri drugi dejavniki tveganja pripomorejo k nastanku srčno-žilnih bolezni, predvsem sladkorna bolezen, previsoke vrednosti holesterola, debelost in kajenje ter telesna neaktivnost. »Z upoštevanjem navodil za zniževanje krvnega sladkorja in holesterola v pričakovane okvire znatno zmanjšamo tveganje za bolezni srca in žilja. Tudi tu najpogosteje sežemo po zdravilih, ki so zelo učinkovita in varna, pomembno pa je tudi spoštovanje načel zdrave prehrane.
Seveda ni treba posebej omenjati, da z rednim gibanjem, vzdrževanjem normalne telesne teže in nekajenjem ugodno vplivamo na vse omenjene dejavnike tveganja, s tem pa tudi zmanjšujemo verjetnost za razvoj bolezni srca in žilja,« poudarja sogovornica.
Prav zaradi tega vsako leto na svetovni dan srca, ki ga zaznamujemo jutri, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije s svojimi podružnicami pripravlja številne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti, kako pomembna je vsakodnevna skrb za zdravo srce. Kot so sporočili, bomo svetovni dan srca pri nas letos zaznamovali dvajsetič.
»Vodilo letošnjega dne Bodimo junaki srca nas spodbuja, da si dajemo in izpolnimo obljube za zdravo srce. Vsak srčni utrip je dragocen, skrbno ga varujmo. Vsak dan živimo v dobro zdravja našega srca in zdrava srca naših najbližjih ter vseh, ki jim lahko pomagamo.« Zavedati se moramo, da je za svoje zdravje odgovoren vsak sam, dodajajo.
»Zavedajmo se, da so najpomembnejše značilnosti zdravega načina življenja zdravo prehranjevanje, redna in zadostna telesna dejavnost, skrb za sprostitev, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni.«
Zato ni odveč nasvet, da sami vsaj enkrat na leto preverimo dejavnike tveganja. To so meritve krvnega tlaka z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, meritve holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, preverjanje telesne mase in stanja arterij in ven. Tudi tisti, ki že imajo srčno-žilno bolezen, lahko tako občutno izboljšajo kakovost svojega življenja, še sporočajo iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Skrbimo za normalne vrednosti krvnega tlaka. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Če bomo upoštevali osnovne smernice, se za zdravje srca ni treba bati. Z zdravim načinom življenja bomo pomagali preprečevati dejavnike tveganja, ki so glavni krivci oziroma pripomorejo k nastanku bolezni srca in ožilja.
Normalne vrednosti krvnega tlaka
Eden od glavnih dejavnikov tveganja je visok krvni tlak. Kot pravi sogovornica, za normalne vrednosti krvnega tlaka, ki bodo našemu srcu v pomoč in ne v breme, veliko pripomorejo že omenjena načela zdravega življenjskega sloga. »Če imamo previsok krvni tlak, je izjemno pomembno, da sledimo priporočilom zdravnika za zniževanje v normalno območje. Praviloma je za učinkovito uravnavanje potrebno zdravljenje z zdravili.
V sodelovanju z bolnikom, ki krvni tlak meri tudi doma, lahko zdravnik določi najustreznejše zdravilo ali kombinacijo zdravil za njegovo uravnavanje,« pove dr. Vižintin Cudermanova. Truditi se moramo, da so vrednosti našega krvnega tlaka v mejah normalnega, kar pomeni, da se zgornji ali sistolični tlak in spodnji ali diastolični tlak gibljeta v vrednostih 130/85 mm Hg. Od 140/90 mm Hg navzgor je previsok in škodljiv zlasti za tarčne organe, torej srce, možgane in ledvice. Čim višji je, toliko slabše se godi našemu organizmu.
Zdrav življenjski slog naj vključuje redno gibanje, vzdrževanje primerne telesne teže ter skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano.
Poleg previsokih vrednosti krvnega tlaka tudi nekateri drugi dejavniki tveganja pripomorejo k nastanku srčno-žilnih bolezni, predvsem sladkorna bolezen, previsoke vrednosti holesterola, debelost in kajenje ter telesna neaktivnost. »Z upoštevanjem navodil za zniževanje krvnega sladkorja in holesterola v pričakovane okvire znatno zmanjšamo tveganje za bolezni srca in žilja. Tudi tu najpogosteje sežemo po zdravilih, ki so zelo učinkovita in varna, pomembno pa je tudi spoštovanje načel zdrave prehrane.
Seveda ni treba posebej omenjati, da z rednim gibanjem, vzdrževanjem normalne telesne teže in nekajenjem ugodno vplivamo na vse omenjene dejavnike tveganja, s tem pa tudi zmanjšujemo verjetnost za razvoj bolezni srca in žilja,« poudarja sogovornica.
Bodimo junaki srca
Prav zaradi tega vsako leto na svetovni dan srca, ki ga zaznamujemo jutri, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije s svojimi podružnicami pripravlja številne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti, kako pomembna je vsakodnevna skrb za zdravo srce. Kot so sporočili, bomo svetovni dan srca pri nas letos zaznamovali dvajsetič.
»Vodilo letošnjega dne Bodimo junaki srca nas spodbuja, da si dajemo in izpolnimo obljube za zdravo srce. Vsak srčni utrip je dragocen, skrbno ga varujmo. Vsak dan živimo v dobro zdravja našega srca in zdrava srca naših najbližjih ter vseh, ki jim lahko pomagamo.« Zavedati se moramo, da je za svoje zdravje odgovoren vsak sam, dodajajo.
»Zavedajmo se, da so najpomembnejše značilnosti zdravega načina življenja zdravo prehranjevanje, redna in zadostna telesna dejavnost, skrb za sprostitev, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni.«
Vsak srčni utrip je dragocen, skrbno ga varujmo.
Zato ni odveč nasvet, da sami vsaj enkrat na leto preverimo dejavnike tveganja. To so meritve krvnega tlaka z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, meritve holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, preverjanje telesne mase in stanja arterij in ven. Tudi tisti, ki že imajo srčno-žilno bolezen, lahko tako občutno izboljšajo kakovost svojega življenja, še sporočajo iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
