Srčni infarkt preži tudi nad mladimi srci

Lahko uvodoma na kratko razložimo razliko med srčnim infarktom in srčnim zastojem? 

Pri srčnem infarktu gre za hipno pomanjkanje kisika in hranil srčne mišice, ki ga praviloma povzroči motnja v preskrbi srčno-mišičnih celic (zapora ali pomembne zožitve koronarnih arterij). Nastane lahko tudi zaradi povečane potrebe srčne mišice kljub relativno zdravim srčnim žilam, denimo pri hujših okužbah, ob drugih boleznih srca in podobno.

Srčni zastoj pomeni hipno ustavitev učinkovitega delovanja srca, ki privede tudi do nenadne izgube zavesti, denimo prekatna fibrilacija, hujše tahikardije; ob prepoznem ukrepanju se praviloma konča s smrtjo.

Gre torej za dve ločeni medicinski stanji, res pa je, da srčni infarkt redko lahko vodi tudi do srčnega zastoja.

Kardiolog dr. Andraž Cerar, dr. med., UKC Ljubljana FOTO: osebni arhiv

Nedavni smrti dveh znanih Slovencev, ki sta umrla razmeroma mlada, so mediji pripisali srčnemu infarktu. Kako pogosti so srčni infarkti pri mlajši populaciji? 

Pri delu v kardiologiji se res vse pogosteje srečujemo s pojavom srčnega infarkta pri mlajši populaciji. Verjetno zaradi sprememb v življenjskem slogu, ki smo jim priča – ob hitrejšem in, verjetno, stresnejšem vsakdanu imamo manj časa za ustrezno skrb za uravnoteženo prehrano, redno rekreacijo in pravočasne preventivne preglede – pogosto namreč v infarkte pri mladih vodijo prirojene motnje metabolizma krvnih maščob, ki jih znamo vse učinkoviteje prepoznavati in zdraviti.

Zakaj lahko srčni infarkt nastane tudi pri mladih? Beremo npr. o mladih nogometaših, ki jih je izdalo srce. 

Vrhunski športniki so pravzaprav ena najmanj ogroženih populacij za srčni infarkt, saj se praviloma kakovostno prehranjujejo, imajo redko razvade in so redno zdravstveno pregledani. V primerih, ki smo jim bili priča v zadnjih desetletjih, tako ni šlo za srčni infarkt v ožjem pomenu besede, temveč za primarni srčni zastoj zaradi neprepoznane bolezni srca. Ta je bila praviloma posledica genetskih napak.

Kateri so glavni vzroki za srčni infarkt? 

Glavni vzrok, ki privede do oženja žil – in to do miokardnega infarkta –, je proces ateroskleroze, ki lahko poteka različno hitro. Do ateroskleroze pride predvsem zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob (predvsem holesterola LDL), ki se ob previsoki koncentraciji v krvi ne more sčistiti skozi jetra in se začne kopičiti v sami žilni steni. V ozadju pospešene ateroskleroze (lahko celo ob nižjih vrednostih LDL) so lahko različni genetski vzroki, pa tudi pridružene bolezni (sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, ledvična bolezen, razne presnovne motnje ...). Pospešena je tudi pri neustreznem življenjskem slogu (debelost, nepravilna prehrana, premalo telesne vadbe, kajenje, stres ...). Pri teh boleznih torej govorimo o dejavnikih tveganja za aterosklerozo.

Ali redno spremljate svoj krvni tlak? FOTO: Getty Images/istockphoto

Ali kardiologi lahko ocenite stopnjo tveganja za infarkt pri posamezniku? 

Prav preventiva srčno-žilnih dogodkov je bistvena za preprečevanje infarkta in z najdbo več prej naštetih dejavnikov tveganja lahko ocenjeno stopnjo tveganja za srčni infarkt s spremembo življenjskega sloga in zdravljenjem pomembno znižamo. Povsem logično je, da bolnik, ki je starejši in ima več dejavnikov tveganja, nosi večje tveganje. Enako, če ne še bolj pomembno kot preprečevanje prvega srčnega infarkta (t. i. primarna preventiva) je seveda preprečevanje ponavljajočih se srčnih infarktov (t. i. sekundarna preventiva), saj vsak naslednji infarkt neizogibno privede v še slabše stanje kljub optimalnemu zdravljenju.

Kako prepoznamo srčni infarkt, torej, katera simptomatika kaže nanj? Nekdo, ki ga je doživel, je denimo omenjal slabost podobno tisti ob zastrupitvi s hrano … skratka, imel je simptome, zaradi katerih sploh ni pomislil na možnost srčnega infarkta. 

Simptomatika srčnega infarkta je praviloma dokaj enotna, in sicer se pojavi s tiščočo bolečino za prsnico, mesta bolečine bolnik ne zna točno opredeliti. Lahko jo opisuje tudi kot pekočo bolečino, nelagodje, nikoli pa ne kot ostro bolečino. Lahko se širi v levo zgornjo okončino, brez pridruženega mravljinčenja, lahko se širi tudi v čeljust, hrbet. Pogosto so ob tem bolniki zasopli. Bolečino ojača gibanje in praviloma tak bolnik hitro poišče zdravniško pomoč. Vedno pa obstajajo primeri, v katerih bolnik navaja drugačne simptome (sladkorni bolniki, zelo »potrpežljivi« bolniki ...). Skupno vsem je, da si simptomov ne morejo olajšati z nobenim ukrepom in da jih vsako gibanje poslabša.

Kako ukrepamo, če sumimo na nevarnost srčnega infarkta? Ali si lahko bolnik kako sam pomaga? 

Samopomoč pri srčnem infarktu praviloma ni mogoča. Če ima bolnik nitratno pršilo, si ga seveda lahko vpihne pod jezik, s pozornostjo na krvni tlak. Vsaka dodatna zdravila morajo biti v domeni nujne medicinske oskrbe in prav pravočasna aktivacija tovrstne pomoči je največja samopomoč, ki si jo lahko bolnik s svežim srčnim infarktom priskrbi; obseg infarkta in posledične poškodbe srčne mišice se namreč s trajanjem zapore žile večajo.

Zdrava prehrana je pomembna za zdravo srce in ožilje. FOTO: Getty Images/istockphoto

Kakšna je prva pomoč pri srčnem infarktu? 

Prva pomoč, ki mora biti strokovna, je nadzor nad morebitnimi motnjami srčnega ritma, nadzor nad krvnim tlakom, aplikacija kisika v primeru slabše nasičenosti kisika v krvi ter lajšanje bolečin. Čim prej mora biti opravljen posnetek EKG, ki v veliko primerih opredeli resnost srčnega infarkta in je podlaga za nadaljnje bolnišnično zdravljenje.

Kako poteka nadaljnje zdravljenje v bolnišnici po doživetem infarktu?

Po stabilizaciji bolnika mora biti v prvem načrtu vsekakor invazivna preiskava srčnega žilja – koronarografija, ki oceni stopnje zožitev ali zapore srčnih žil. Praviloma je mogoča razrešitev zožitev z opornicami že med samo preiskavo. Občasno zožitve sploh niso vzrok infarkta, obstajajo tudi primeri, kjer so spremembe tako obsežne, da je potrebno kirurško zdravljenje z obvodi (t. i. »bypassi«).

V nadaljevanju predvidimo pravilno zdravljenje za preprečevanje strdkov v opornicah (antiagregacijsko zdravljenje) in tarčno zdravimo dejavnike tveganja, da bi preprečili ponovni infarkt. Tu je ključno zdravljenje predvsem hiperlipidemij s statini in morebitnimi sodobnejšimi, tudi biološkimi zdravili. Opravi se ocena poškodbe srčne mišice (laboratorijske preiskave, ultrazvočna preiskava srca) in izvede poinfarktna rehabilitacija, s katero fizioterapevti postopoma v nekaj dneh bolnika spet postavijo na noge. Pred odpustom je bistven tudi pogovor z bolnikom glede nujnih sprememb življenjskega sloga in o pravilnih načinih rekreacije.

Po bolnišničnem zdravljenju je potrebno ambulantno sledenje, predvsem za nadzor dejavnikov tveganje v sklopu sekundarne preventive ponovnih srčnih infarktov. V to obravnavo so vključeni tako kardiologi kot družinski zdravniki.