Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti

Družinska hiperholesterolemija (DH) je najpogostejša življenje ogrožujoča dedna motnja presnove in jo ima 1 oseba na 250 prebivalcev Slovenije. V zadnjih letih v okviru programa presejanja holesterola vsako leto odkrijejo najmanj 40 otrok s to motnjo, pri vsakem pa ima družinsko hiperholesterolemijo tudi eden od staršev in pa polovica sorojencev.

Pri nezdravljeni motnji je napredovanje ateroskleroze tako pospešeno, da je ogroženost teh ljudi več kot 13-krat višja kot med zdravimi vrstniki.
»V Sloveniji od leta 1995 na sistematskem pregledu pred vstopom v šolo otrokom pogledamo tudi vrednosti holesterola,« pojasnjuje doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

»Zadnja leta odkrijemo večino otrok, ki imajo to stanje. Z izjemo najtežjih primerov so brez vidnih težav, zdravi, primerljivo prehranjeni kot njihovi vrstniki. Holesterol pa se zlagoma, vendar pospešeno kopiči v stenah žil, tudi zaradi vnetja, ki ga povzroča. Po osmem letu lahko sicer že ugotavljamo pospešen trend zadebeljevanja stene žil, če skupino otrok z DH primerjamo z njihovimi zdravimi sorojenci. V tretji in četrti dekadi se praviloma lahko že pokažejo vidne posledice, kot je kopičenje holesterola na vekah in kitah, lahko pa tudi že srčno-žilni zapleti, do 50. oz. 60. leta jih ima 50 odstotkov lahko že srčno-žilno bolezen, če so nezdravljeni.«


Zdrav življenjski slog je temelj pri ohranjanju ustrezne ravni holesterola, ne glede na starost, poudarja: »Izjemno pomembna je redna telesna dejavnost – priporočljivih je trideset minut na dan vsaj petkrat na teden. Zelo pomembna je tudi zdrava prehrana. Ne govorim o posebnih dietah. Uživati je treba manj maščob, predvsem manj transmaščob (npr. hitra, procesirana hrana) in tudi nasičenih maščob (npr. rdečega mesa ali masla), ki jih je treba nadomestiti z nenasičenimi (npr. z rastlinskimi olji), omejiti hrano in pijače, ki vsebujejo veliko sladkorja, ali alkohol, uživati več živil, ki vsebujejo vlaknine, več zelenjave in sadja.


Pri otrocih in mladostnikih z DH je izjemnega pomena, da nikoli ne začnejo kaditi, pri odraslih pa je ključna opustitev kajenja. Če z zdravim življenjskim slogom ne dosežemo ciljnih vrednosti, je v naslednjem koraku za zdravljenje visokega LDL holesterola na voljo več zdravil, ki jih je mogoče uporabljati sama ali v kombinaciji.«
 

Statini rešili milijone življenj

Tu imajo zelo pomembno vlogo statini, ki lahko pomagajo pri najhujših oblikah hiperholesterolemije, zlasti družinske, ali če so pridruženi drugi izraziti dejavniki tveganja za zaplete srčno-žilne bolezni. »Statini so zdravila, ki jih najpogosteje predpisujemo za zniževanje holesterola. Zavirajo enega od ključnih korakov proizvodnje holesterola v celicah, ki je s tem zmanjšana, posledično pa se na površini izrazi tudi več receptorjev, kar hkrati poveča privzem holesterola v celico. S tem se ravni holesterola v krvi znižajo, holesterol pa se v manjši meri odlaga v stene žil.

Ta zdravila so v zadnjih skoraj treh desetletjih, ko so na voljo, verjetno rešila oz. podaljšala milijone življenj,« poudarja sogovornik, a pristavlja, da je pri otrocih in mladostnikih prvi ukrep vedno poskus optimizacije življenjskega sloga.


»Je pa res, da pri posameznikih z DH samo sprememba življenjskega sloga večinoma ne zadostuje za doseganje ciljnih vrednosti holesterola in je potrebno še zdravljenje. Statini so primerni za veliko večino oseb s hiperholesterolemijo, razmeroma redke so kontraindikacije (npr. težja bolezen jeter, nosečnost), velika večina jih tudi dobro prenaša. Predpisujemo jih tako za primarno preventivo srčno-žilnih bolezni (torej ko je povečano tveganje za te bolezni) kot tudi za sekundarno preventivo (pri osebah, pri katerih se preprečuje dodatno poslabšanje ali zaplete ob že prisotni srčno-žilni bolezni). V otroški dobi so statini večinoma namenjeni le za DH, v bolj izrazitih primerih pridejo v poštev po osmem letu, sicer pa po desetem ali celo pozneje. Vsako leto jih potrebuje nekaj deset otrok, torej jih predpisujemo razmeroma redko. So pa na mnogo študijah dokazano varni in učinkoviti pri otrocih, dolgoročno tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni lahko s tem izenačimo s tistim pri zdravih sorojencih in drugih vrstnikih. O tem so npr. nedavno poročali Nizozemci, ki so kar 20 let spremljali otroke z DH, zdravljene s statini, in so dokazali izrazito ugoden potek bolezni pri njih v primerjavi z njihovimi starši, hkrati pa niso ugotavljali pomembnih stranskih učinkov,« pojasnjuje.


Ne smemo pozabiti, da je holesterol znanstveno dokazano edini neposredni vzročni dejavnik za nalaganje maščob v žilne stene, kar povzroča srčno-žilne bolezni in zaplete, vodilni vzrok smrti v razvitem svetu, zato so dvomi o varnosti uživanja statinov po mnenju sogovornika nesmiselni in zelo nevarni: »Zanimivo je, da če je holesterol pod določeno mejo, se srčno-žilne bolezni sploh ne pojavijo, kar potrjuje to vzročno povezavo. Pri vsakem zdravljenju pa seveda presojamo razmerje med koristmi in tveganjem zdravljenja. Pri osebah z DH in drugih, ki izpolnjujejo kriterije za zdravljenje, je to razmerje odločno na strani zdravljenja. Manj kot 10 odstotkov ljudi statine slabše prenaša (imajo bolečine v mišicah ali redkeje povečane jetrne ali mišične encime), v teh primerih iščemo druge možnosti (npr. zamenjava statina ali biološka terapija, kmalu bodo na voljo tudi zdravila, ki bodo omogočala aplikacijo le dvakrat na leto). Izjemno pomembno je tudi, da ljudje prejemajo zdravila redno, brez prekinitev. Bi pa dodal, da sem kot pediater navajen, da tudi drugi učinkoviti ukrepi naletijo na odpor nekaterih, izpostavil bi cepljenje. Vsi povsem nedvoumni znanstveni dokazi pri tistih, ki nasedajo na razne teorije zarote, bodisi v zvezi s holesterolom bodisi v zvezi s cepljenjem, žal ne padejo na plodna tla.«