META
Sredozemska rastlina, ki jo zlahka gojimo tudi na celini, je priljubljena v kuhinji
Uporabna je tudi v zdravilstvu.
Odpri galerijo
Pod imenom meta oziroma latinsko mentha se pravzaprav skriva vrsta dišečih, aromatičnih sorodnic, ki izvirajo iz Sredozemlja. Poznamo kar okoli šeststo vrst. Grobo jih lahko delimo na klasaste in poprove mete, ki imajo bolj izrazit vonj in okus, zato so tudi bolj zanimive za uporabo. Med klasastimi omenimo maroško, jabolčno in dlakavo meto, ki jih uporabljamo podobno kot poprovo, zato bomo v nadaljevanju pisali zgolj o meti. Kot zanimivost omenimo še to, da je poprova meta križanec, najverjetneje med klasasto in vodno, zato je ne moremo razmnoževati s semeni, temveč le s potaknjenci.
V kulinariki uporabljamo predvsem liste, bodisi sveže bodisi posušene. Boljši in seveda na pogled bolj privlačni so sveži, zato meto gojimo v loncih in v sveži uživamo vse leto. Zel je izjemno osvežilna, zasluge za to imajo eterična olja, ki jih vsebuje.
Dodajamo jo sladkim in slanim, svežim in kuhanim oziroma pečenim jedem, tudi kot okras. Sveže lističe nasekljamo z drugimi zelišči, stresemo v oljčno olje in uporabimo kot marinado za meso ali ribe, ki jih bomo pekli v ponvi, pečici ali na žaru. Dodajamo jo v zelenjavne omake, juhe in enolončnice pa tudi v rižote. Dobro se poda k paradižnikovim jedem pa k jajčevcem in bučkam. Cele ali nasekljane lističe potresemo po mešanih solatah, tako bodo prijetno dišale in imele hkrati poseben, nekoliko sladkast okus, ki bo popestril klasično solato s kisom. Kot sredozemska rastlina je priljubljena tudi v številnih ribjih jedeh in jedeh z morskimi sadeži. Za spremembo jo potresemo po mladem, hrustljavo zapečenem krompirju namesto peteršilja. Primešamo jo v skutni, zelenjavni ali namaz iz stročnic, z njo okrasimo tudi jogurt.
Posebno pozornost si meta zasluži pri pripravi sladic, zlasti poletnih, pri čemer je nezmotljiva in najbolj vznemirljiva kombinacija poprova meta s črno čokolado. Iz mete pripravimo poseben sladoled, ki bo prelit s stopljeno čokolado prava poslastica. Nepogrešljiva pa je tudi v osvežujočih poletnih pijačah, dodajamo jo k limonadi ali drugim sadnim napitkom, tudi k alkoholnim koktajlom. Če želimo, da bodo lističi oddali čim več okusa, jih, preden jih potopimo v pijačo, rahlo pomečkamo ali potolčemo v možnarju.
V kulinariki uporabljamo predvsem liste, bodisi sveže bodisi posušene. Boljši in seveda na pogled bolj privlačni so sveži, zato meto gojimo v loncih in v sveži uživamo vse leto. Zel je izjemno osvežilna, zasluge za to imajo eterična olja, ki jih vsebuje.
Dodajamo jo sladkim in slanim, svežim in kuhanim oziroma pečenim jedem, tudi kot okras. Sveže lističe nasekljamo z drugimi zelišči, stresemo v oljčno olje in uporabimo kot marinado za meso ali ribe, ki jih bomo pekli v ponvi, pečici ali na žaru. Dodajamo jo v zelenjavne omake, juhe in enolončnice pa tudi v rižote. Dobro se poda k paradižnikovim jedem pa k jajčevcem in bučkam. Cele ali nasekljane lističe potresemo po mešanih solatah, tako bodo prijetno dišale in imele hkrati poseben, nekoliko sladkast okus, ki bo popestril klasično solato s kisom. Kot sredozemska rastlina je priljubljena tudi v številnih ribjih jedeh in jedeh z morskimi sadeži. Za spremembo jo potresemo po mladem, hrustljavo zapečenem krompirju namesto peteršilja. Primešamo jo v skutni, zelenjavni ali namaz iz stročnic, z njo okrasimo tudi jogurt.
Sveži metini lističi osvežijo, odišavijo ter okrasijo slane in sladke jedi ter pijače.
Posebno pozornost si meta zasluži pri pripravi sladic, zlasti poletnih, pri čemer je nezmotljiva in najbolj vznemirljiva kombinacija poprova meta s črno čokolado. Iz mete pripravimo poseben sladoled, ki bo prelit s stopljeno čokolado prava poslastica. Nepogrešljiva pa je tudi v osvežujočih poletnih pijačah, dodajamo jo k limonadi ali drugim sadnim napitkom, tudi k alkoholnim koktajlom. Če želimo, da bodo lističi oddali čim več okusa, jih, preden jih potopimo v pijačo, rahlo pomečkamo ali potolčemo v možnarju.