OKUSNO
Star kruh v novi preobleki
Zanimive ideje, kako osvežiti posušen kruh, da nam bo spet teknil.
Odpri galerijo
Kaj naredite, ko kupite kruh, a hlebčka ne pojeste do konca? Pri nas doma posušen kruh, vse do zadnjega koščka, z močnim kuhinjskim robotkom zmeljemo v drobtinice – teh v trgovini nismo kupili že vrsto let. Ko je Žito praznovalo okroglih 70 let, smo nutricionistko Mojco Cepuš povprašali, kaj vse še lahko nastane iz starega kruha. Spotoma nam je natrosila še prgišče koristnih nasvetov, povezanih s kruhom.
»Če star kruh popečemo, lahko dobimo prepečenec. Lahko se poigramo tudi s klasičnimi načini reciklaže starega kruha, torej z drobtinami, ali tem, da ustvarimo kruhove cmoke. Vse našteto je priporočljivo pripravljati s polnozrnatim kruhom, iz katerega lahko nastanejo tudi francoske šnite. To so rezine kruha, ki jih namočimo v mleko in jajček ter nato popečemo v rebrastem opekaču, ki se zapre, da so lepo popečene z obeh strani,« je nasvet za malce drugačne šnite narekovala Mojca Cepuš, ki se s prehrano poklicno ukvarja že dobro desetletje.
Koliko kruha lahko pojemo na dan? »Kruh je vir ogljikovih hidratov, ki naj bi jih v dnevnem vnosu pojedli polovico vse zaužite hrane, to pomeni okoli 1000 kcal. Če to količino razdelimo na sadje, zelenjavo, stročnice, gomolje in žito, nam za kruh ostane 200 do 500 kcal, kar pomeni 100 ali 200 gramov kruha na dan. Seveda je priporočljiva dnevna količina kruha odvisna tudi od tega, ali si športnik ali ne, in še od marsičesa,« je dejala Mojca Cepuš.
In kaj naj jemo poleg kruha? »Hrano, ki nima veliko energije. Morda malce jogurta, lahko tudi kak namaz iz stročnic, denimo humus, ali pa z zelenjavo,« svetuje sogovornica. Ko govori o tem, po kakšni vrsti kruha naj sežemo v trgovini, je jasna: »Potrudimo se kupiti kruh, ki ima najboljše sestavine, torej je narejen iz več zrn in je polnozrnat. Takšne vrste kruha imajo največjo vrednost prehranskih vlaknin.«
Pa je svež res najboljši? »Odgovor na to vprašanje se skriva v odpornem ali rezistentnem škrobu. Ob staranju v kruhu nastaja retrogradiran škrob, ki telesu ni več razpoložljiv kot vir energije. Tak obrok ima manj kalorij, nižjo glikemično obremenitev in vpliva na manjši ter enakomernejši porast glukoze v krvi,« še eno resnico o kruhu pove sogovornica, ki med pogovorom omeni kar precej vrst iz Žitove zbirke. V Žitovi knjižnici receptov in namigov pa smo našli tudi dva nasveta za to, kako staremu kruhu nadenemo novo preobleko.
»Če star kruh popečemo, lahko dobimo prepečenec. Lahko se poigramo tudi s klasičnimi načini reciklaže starega kruha, torej z drobtinami, ali tem, da ustvarimo kruhove cmoke. Vse našteto je priporočljivo pripravljati s polnozrnatim kruhom, iz katerega lahko nastanejo tudi francoske šnite. To so rezine kruha, ki jih namočimo v mleko in jajček ter nato popečemo v rebrastem opekaču, ki se zapre, da so lepo popečene z obeh strani,« je nasvet za malce drugačne šnite narekovala Mojca Cepuš, ki se s prehrano poklicno ukvarja že dobro desetletje.
"Lazanja" iz ovsenega kruhaZa 4 osebe:
650 g srednje velikih bučk
sončnično olje za premaz
12 rezin ovsenega kruha
150 g kremnega sira s česnom in zelišči
4 velika jajca
pol litra mleka
4 žlice svežega pesta
3 veliki paradižniki (narezani na debele rezine)
sol in sveže zmlet črni poper
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Pravokoten pekač za narastke namastimo. Bučke počez razpolovimo, nato vsako polovico po dolgem narežemo na tri podolgovate rezine in jih varčno namažemo z oljem. Razgrejemo ponev za žar in bučke popečemo po pet minut na vsaki strani, da so mehke in rahlo ožgane. Medtem rezine kruha obilno namažemo s kremnim sirom. Jajca razžvrkljamo skupaj z mlekom, pestom, soljo in poprom. Rezine kruha pokončno zložimo v pekač, nato mednje razporedimo bučke in paradižnik. Prelijemo z jajčno mešanico in pečemo približno eno uro, da se strdi in napihne. Jed pride iz pečice peklensko vroča, zato pustimo, da se malo ohladi, tako bodo okusi bolje zaživeli. Zraven se prileže zelena solata.
650 g srednje velikih bučk
sončnično olje za premaz
12 rezin ovsenega kruha
150 g kremnega sira s česnom in zelišči
4 velika jajca
pol litra mleka
4 žlice svežega pesta
3 veliki paradižniki (narezani na debele rezine)
sol in sveže zmlet črni poper
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Pravokoten pekač za narastke namastimo. Bučke počez razpolovimo, nato vsako polovico po dolgem narežemo na tri podolgovate rezine in jih varčno namažemo z oljem. Razgrejemo ponev za žar in bučke popečemo po pet minut na vsaki strani, da so mehke in rahlo ožgane. Medtem rezine kruha obilno namažemo s kremnim sirom. Jajca razžvrkljamo skupaj z mlekom, pestom, soljo in poprom. Rezine kruha pokončno zložimo v pekač, nato mednje razporedimo bučke in paradižnik. Prelijemo z jajčno mešanico in pečemo približno eno uro, da se strdi in napihne. Jed pride iz pečice peklensko vroča, zato pustimo, da se malo ohladi, tako bodo okusi bolje zaživeli. Zraven se prileže zelena solata.
Koliko kruha lahko pojemo na dan? »Kruh je vir ogljikovih hidratov, ki naj bi jih v dnevnem vnosu pojedli polovico vse zaužite hrane, to pomeni okoli 1000 kcal. Če to količino razdelimo na sadje, zelenjavo, stročnice, gomolje in žito, nam za kruh ostane 200 do 500 kcal, kar pomeni 100 ali 200 gramov kruha na dan. Seveda je priporočljiva dnevna količina kruha odvisna tudi od tega, ali si športnik ali ne, in še od marsičesa,« je dejala Mojca Cepuš.
In kaj naj jemo poleg kruha? »Hrano, ki nima veliko energije. Morda malce jogurta, lahko tudi kak namaz iz stročnic, denimo humus, ali pa z zelenjavo,« svetuje sogovornica. Ko govori o tem, po kakšni vrsti kruha naj sežemo v trgovini, je jasna: »Potrudimo se kupiti kruh, ki ima najboljše sestavine, torej je narejen iz več zrn in je polnozrnat. Takšne vrste kruha imajo največjo vrednost prehranskih vlaknin.«
Zlati hlebec v solatiZa 4 osebe:
200 g zlatega hlebca (črnega ali belega)
1 žlica drobno naribane limonove lupine
pol dl oljčnega olja
1 majhna glava radiča
1 bučka
pest peteršiljevih lističev
pest izkoščičenih zelenih oliv
100 g zorjenega ovčjega sira ali parmezana
100 g najljubše suhe salame ali pancete
Preliv:
1 drobno sesekljana majhna šalotka ali 1 žlica drobno sesekljane navadne čebule
2 žlici limonovega soka
2 žlici rdečega vinskega kisa
1 žlica sesekljanega svežega origana (ali dober ščep posušenega)
pol dl oljčnega olja
sol in sveže zmlet črni poper
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Kruh natrgamo na koščke in ga v pekaču pomešamo z limonovo lupinico, pol dl olja, soljo in poprom. Postavimo v pečico za 8 do 10 minut, da je kruh od zunaj hrustljav, znotraj pa še mehek. Vmes občasno premešamo. Pustimo, da se ohladi.
Za preliv v veliki skledi zmešamo šalotko, limonov sok, kis, oljčno olje, origano, sol in poper.
V skledo dodamo natrgan radič, tanko narezano bučko, peteršilj, olive, na lističe nastrgan sir, narezano salamo ali panceto ter kruh. Zmešamo.
200 g zlatega hlebca (črnega ali belega)
1 žlica drobno naribane limonove lupine
pol dl oljčnega olja
1 majhna glava radiča
1 bučka
pest peteršiljevih lističev
pest izkoščičenih zelenih oliv
100 g zorjenega ovčjega sira ali parmezana
100 g najljubše suhe salame ali pancete
Preliv:
1 drobno sesekljana majhna šalotka ali 1 žlica drobno sesekljane navadne čebule
2 žlici limonovega soka
2 žlici rdečega vinskega kisa
1 žlica sesekljanega svežega origana (ali dober ščep posušenega)
pol dl oljčnega olja
sol in sveže zmlet črni poper
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Kruh natrgamo na koščke in ga v pekaču pomešamo z limonovo lupinico, pol dl olja, soljo in poprom. Postavimo v pečico za 8 do 10 minut, da je kruh od zunaj hrustljav, znotraj pa še mehek. Vmes občasno premešamo. Pustimo, da se ohladi.
Za preliv v veliki skledi zmešamo šalotko, limonov sok, kis, oljčno olje, origano, sol in poper.
V skledo dodamo natrgan radič, tanko narezano bučko, peteršilj, olive, na lističe nastrgan sir, narezano salamo ali panceto ter kruh. Zmešamo.
Pa je svež res najboljši? »Odgovor na to vprašanje se skriva v odpornem ali rezistentnem škrobu. Ob staranju v kruhu nastaja retrogradiran škrob, ki telesu ni več razpoložljiv kot vir energije. Tak obrok ima manj kalorij, nižjo glikemično obremenitev in vpliva na manjši ter enakomernejši porast glukoze v krvi,« še eno resnico o kruhu pove sogovornica, ki med pogovorom omeni kar precej vrst iz Žitove zbirke. V Žitovi knjižnici receptov in namigov pa smo našli tudi dva nasveta za to, kako staremu kruhu nadenemo novo preobleko.