KAMUT

Starodavno žito v sodobni kuhinji

Kamut je danes posebno priljubljen, ker je primeren za ekološko pridelavo, poleg tega je lažje prebavljiv kot pšenica.
Fotografija: Zrna so zlato rjava. FOTO: Etienne Voss/Getty Images
Odpri galerijo
Zrna so zlato rjava. FOTO: Etienne Voss/Getty Images

Žita različnih vrst spremljajo človeka že tisočletja. So eden od stebrov naše prehrane tudi danes, v naših krajih pa med njimi prednjači pšenica. Uživamo tudi druge, predvsem rž, v zadnjih letih pa postaja priljubljen kamut. Gre za starodavno žito, ki so ga, tako pravijo zgodovinski viri, gojili že v starem Egiptu, kjer se je 4000 let staro seme ohranilo v grobnicah faraonov. Potem je iz prehrane skorajda izginil, v zadnjih letih oziroma desetletjih pa se je spet vrnil.
Iz kamutove moke spečemo kruh. FOTO: Daniellacy/Getty Images
Iz kamutove moke spečemo kruh. FOTO: Daniellacy/Getty Images

Predvsem na račun sodobnega, ozaveščenega potrošnika, ki išče zdravo hrano. Odlikuje ga visoka vsebnost beljakovin, mineralov, vitaminov in nasičenih aminokislin, v primerjavi s pšenico pa je lažje prebavljiv. Čeprav ga ljudje, ki težko prebavijo pšenico, lažje prenašajo, pa moramo opozoriti, da se ga morajo izogibati tisti, ki imajo intoleranco na gluten, tega namreč vsebuje. Še ena lastnost kamuta gre v prid njegovi uporabi, je namreč primeren za ekološko pridelavo. Tu bomo sicer trčili ob oviro, zaradi tega je namreč njegova cena precej višja od tiste za pšenico, za kilogram kamutove moke je tako treba odšteti v povprečju 5 evrov, prav tako je cena kamutovega zrnja 5 evrov ali več, kar 10 evrov za kilogram pa bo treba odšteti za kamutove kosmiče.


Seveda lahko moko mešamo z drugimi, na primer s pšenično ali pirino. Ker je nekoliko sladkastega okusa, je primerna za pripravo palačink in sladic, zelo okusen pa je tudi kamutov kruh. Kosmiče uporabljamo tako kot tiste iz preostalih žit, iz njih pripravljamo muslije, z njimi zgostimo juhe, dodamo jih smutijem.


Kamutova zrna so nekoliko večja od pšeničnih, prepoznamo jih tudi po temni, zlato rjavi barvi, njihova uporaba pa je res vsestranska. Iz njih pripravimo jedi, podobne rižotam, zelenjavne ali mesne. Zrna bodo prej kuhana, če jih nekaj ur namakamo. Če jih kuhamo brez namakanja, se bo kamut kuhal približno tri četrt ure. Zrnje lahko skuhamo tudi za zalogo, ohlajeno in odcejeno spravimo v dobro zaprto posodo in hranimo v hladilniku nekaj dni. Ko kuhamo enolončnico, juho ali omako, proti koncu v jed stresemo skodelico kuhanih zrn in prevremo.

Zrnje lahko tudi potresemo po solati ali ga zmešamo s suhim sadjem in jogurtom za zajtrk. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije