Starost ni razlog za negibanje
Dokler hodimo v službo in smo vsak dan v pogonu, že s tem ohranjamo določen nivo gibalne aktivnosti. Kaj pa po upokojitvi? Nekateri takrat več časa namenijo gibanju na prostem, aktivneje pa se začnejo ukvarjati tudi s prostočasnimi dejavnostmi, kot je denimo vrtnarjenje. Drugi se, tudi zaradi kakšnih zdravstvenih težav, malce polenijo oziroma skrajšajo čas, namenjen aktivnostim; obsedijo doma, rešujejo križanke ali poslušajo radio in gledajo televizijo.
Na redno telesno dejavnost ne bi smeli pozabiti niti v starosti, tedaj je namreč še bolj pomembna. Kot v posebni zgibanki zapišejo na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ), vadba krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem ter vpliva na kakovost spanca.
»Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da redna telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni: vpliva na zmanjšanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, raka debelega črevesa in raka na prsih,« poudarijo.
Za manj padcev
Vsaj dvakrat na teden po najmanj deset minut bi bilo dobro izvajati vaje za ohranjanje gibljivosti, denimo dvigovanje rok nad glavo, polpočepe ali počepe ob opori, elemente joge in nekatere vaje iz gimnastike. Priporočljivo je osvojiti vaje za ravnotežje in koordinacijo, saj te pomagajo zmanjšati tveganje padcev. Z vajami z utežmi bomo vzdrževali kostno maso, priporočljivo je obiskati bazen in se v njem razgibavati, saj se lahko, kot so pokazale raziskave, pri starejših ljudeh, ki vadijo v vodi, v primerjavi s tistimi, ki obsedijo, povečata kostna in mišična masa. Za ohranjanje prožnosti sklepov je primerno raztezanje.
Sklepi znajo posameznikom v starosti povzročati največ težav, zato bi morali starejši, če se jim ne ljubi obiskovati vodenih vaj ali jih izvajati v telovadnicah oziroma doma, vsaj nekajkrat na teden na malo daljši sprehod. Hoja izboljša delovanje sklepov. Če bomo ob redni telesni aktivnosti poskrbeli še za uravnoteženo in zdravo prehrano, se bo to poznalo tudi na teži, manjša bo. Prevelika telesna teža vpliva na sklepe, nanje povzroča dodaten pritisk. Ena od študij je pokazala, da vsakih 0,45 kilograma telesne teže prinese dodatnih 1,8 kilograma pritiska na kolena.
In kaj strokovnjaki štejejo med lahko, zmerno (vsaj 30 minut na dan pet dni na teden) in intenzivno (vsaj 20 minut tri dni na teden) aktivnost? Pri prvi so vse aktivnosti, ki jih opravljamo čez dan brez večjega napora, gre torej za premikanje po stanovanju, pospravljanje in čiščenje ter počasno hojo. Ko na sprehodu nekoliko pospešimo korak ter se pri tem vsaj malce zadihamo ali v bazenu naredimo nekaj krajših zamahov, planinarimo, plešemo ali kolesarimo, preidemo v zmerno aktivnost. Intenzivna je, ko se ne samo zadihamo, ampak tudi znojimo: ko tečemo, aktivno plavamo, se povzpnemo na bližnji hrib, se hitro vozimo s kolesom in gremo na aerobiko. »Vsekakor moramo izbor vaj prilagoditi svojim zmožnostim in morebitnim telesnim stanjem,« še pravijo na NIJZ.
Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da redna telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni.
